Vas skrbijo tablete za zniževanja holesterola? To kažejo dokazi o koristih, stranskih učinkih in tveganjih

Statini so med najpogosteje predpisovanimi zdravili za zniževanje holesterola, vendar jih spremljajo številna vprašanja o stranskih učinkih. Kaj o njihovi učinkovitosti in varnosti v resnici kažejo raziskave?

Le malo zdravil je sprožilo toliko razprav kot statini. Pri nekaterih ljudeh vzbujajo pomisleke predvsem zaradi morebitnih stranskih učinkov in vprašanja, ali je mogoče povišan holesterol dovolj učinkovito obvladovati samo s spremembami življenjskega sloga.

Statini so skupina zdravil, ki zavirajo encim HMG-CoA reduktazo. Ta ima pomembno vlogo pri nastajanju holesterola v jetrih. Holesterol je sicer za telo nujen: sodeluje pri gradnji celičnih membran, nastajanju hormonov in vitamina D ter pri tvorbi žolča, ki pomaga pri prebavi maščob. Težava nastane predvsem takrat, ko so vrednosti nekaterih krvnih maščob, zlasti LDL-holesterola, dlje časa previsoke.

Kaj statini pravzaprav naredijo?

Holesterol se po krvi prenaša vezan na beljakovine v delcih, imenovanih lipoproteini. Najbolj znana sta LDL in HDL. LDL pogosto imenujemo »slabi« holesterol, saj lahko njegove povišane vrednosti prispevajo k nastajanju maščobnih oblog v arterijah. HDL ima drugačno vlogo in pomaga pri prenosu presežnega holesterola nazaj v jetra. Pomembne so tudi vrednosti trigliceridov. Če so povišane, lahko prav tako povečajo srčno-žilno tveganje.

Holesterol sam po sebi torej ni škodljiv. Težave se pojavijo, ko so vrednosti LDL-holesterola in trigliceridov dalj časa previsoke. Takrat se lahko razvije ateroskleroza, proces, pri katerem se v arterijah kopičijo maščobne obloge, žile pa se postopoma zožujejo in otrdevajo. To poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Statini znižujejo predvsem LDL-holesterol, s čimer zmanjšujejo verjetnost nastanka oziroma napredovanja takšnih sprememb v žilah.

Kako učinkoviti so statini?

Velike klinične raziskave so pokazale, da statini zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Korist zdravljenja pa ni pri vseh ljudeh enaka. Odvisna je predvsem od začetnega srčno-žilnega tveganja in od tega, za koliko se z zdravljenjem zniža LDL-holesterol. Človek z zelo visokim tveganjem lahko zato od znižanja holesterola pričakuje večjo absolutno korist kot nekdo z bistveno manjšim tveganjem. Prav na podlagi teh dokazov strokovne smernice statine priporočajo ljudem z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Uporabljajo se lahko tudi pri ljudeh, ki so srčno-žilno bolezen že preboleli, saj je takrat cilj preprečiti nove zaplete.

Kaj pa stranski učinki?

Kot vsa zdravila imajo tudi statini lahko neželene učinke. Med pogostejšimi so glavobol, prebavne težave in omotica. Resnejši neželeni učinki so precej redkejši. Med njimi so vnetje jeter in težave z mišicami. Eden od možnih zapletov je miopatija, pri kateri se pojavita mišična bolečina ali oslabelost, hkrati pa se v krvi povečajo vrednosti kreatin kinaze, encima, ki se sprošča ob poškodbi mišičnega tkiva. Zelo redko lahko pride do rabdomiolize, pri kateri pride do obsežnega razpada mišičnih celic. Ta zaplet je izjemno redek in prizadene le nekaj ljudi na milijon uporabnikov. Tveganje se lahko poveča pri zelo visokih odmerkih ali sočasnem jemanju nekaterih drugih zdravil.

Bolečine v mišicah niso vedno posledica statinov

Podatki iz velikih raziskav kažejo, da večina ljudi statine dobro prenaša. Tudi kadar posameznik med zdravljenjem občuti mišične težave, statin ni nujno njihov vzrok. To je pomembno, saj se mišične bolečine pogosto pojavljajo tudi zaradi drugih razlogov. Pri ocenjevanju morebitnega neželenega učinka je zato pomembno upoštevati časovni potek težav, odmerek zdravila in druga zdravila, ki jih človek jemlje. Statinov prav tako ni priporočljivo samovoljno prenehati jemati. Če se pojavijo nove ali izrazite težave, je smiselno o tem obvestiti zdravnika, ki lahko oceni, ali je potrebno prilagoditi zdravljenje.

Statini lahko nekoliko zvišajo krvni sladkor

Pri zdravljenju s statini se lahko pojavi tudi majhno povečanje ravni glukoze v krvi. To je izrazitejše predvsem pri ljudeh, ki imajo že prediabetes ali sladkorno bolezen. Vendar je treba pri presoji koristi in tveganj upoštevati celotno sliko. Pri ljudeh z večjim srčno-žilnim tveganjem statini pomembno zmanjšajo možnost srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih dogodkov, zato korist zdravljenja praviloma presega to malo povečanje krvnega sladkorja.

Večina neželenih učinkov po prenehanju zdravljenja izzveni, medtem ko so lahko posledice srčnega infarkta ali možganske kapi trajne.

Previdnost je potrebna tudi pri kombiniranju zdravil

Pomembno vprašanje so medsebojna delovanja zdravil. Nekateri statini se v jetrih razgrajujejo s pomočjo encimov, predvsem encima CYP3A4. CYP3A4 (citokrom P450 3A4) je najpomembnejši encim v človeškem telesu za presnovo zdravil in tujih snovi (ksenobiotikov). Nahaja se predvsem v jetrih in v sluznici tanka črevesa. 

Če druga zdravila zavirajo delovanje teh encimov, se lahko koncentracija statina v krvi poveča, s tem pa tudi tveganje za neželene učinke, predvsem na mišice. Med zdravila, ki lahko povzročijo takšne interakcije, sodijo nekatera protiglivična zdravila, določeni antibiotiki, zdravila za zaviranje imunskega sistema in nekatera zdravila za srce. Na presnovo nekaterih statinov lahko vpliva tudi grenivka oziroma grenivkin sok. Vsebuje snovi, ki zavirajo encim CYP3A4 v črevesju in lahko povečajo količino zdravila, ki preide v krvni obtok. Vpliv ni enak pri vseh statinih, zato lahko zdravnik v nekaterih primerih izbere drugo zdravilo.

Zdravila niso nadomestilo za zdrav življenjski slog

Statini so učinkoviti pri zniževanju holesterola, vendar niso edino orodje za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja. Pomembno vlogo imajo tudi prehrana, telesna dejavnost, telesna teža in opustitev kajenja. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost lahko izboljšata raven krvnih maščob ter zmanjšata številne dejavnike tveganja za bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2. Posebej pomembno je zmanjšati vnos nasičenih maščob. Veliko jih vsebujejo maslo, mastno meso in številna predelana živila. Namesto njih je priporočljivo izbirati živila z nenasičenimi maščobami, kot so oljčno olje, oreščki in semena. Koristna je lahko tudi večja uporaba rastlinskih virov beljakovin, denimo stročnic, leče in soje, ob hkratnem zmanjšanju uživanja rdečega in predelanega mesa.

Tudi vlaknine pomagajo

Pomemben del prehrane so vlaknine. Raziskave kažejo, da je večji vnos vlaknin povezan z ugodnejšimi vrednostmi holesterola in manjšim tveganjem za bolezni srca. Velik pregled raziskav iz leta 2019 je pokazal, da so imeli ljudje z večjim vnosom vlaknin za 15 do 30 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi bolezni srca oziroma za razvoj koronarne srčne bolezni. Dober vir vlaknin so polnozrnata žita, sadje in zelenjava. Poleg vlaknin vsebujejo tudi vitamine in druge snovi, ki so pomembne za zdravje srca.

Redna telesna dejavnost lahko poveča raven HDL-holesterola in zmanjša raven trigliceridov. Splošna priporočila za odrasle predvidevajo najmanj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden, vendar lahko koristi prinesejo tudi manjše količine gibanja.

Statini ali sprememba življenjskega sloga?

Pri zniževanju holesterola ne gre za preprosto izbiro med zdravili in zdravim življenjskim slogom. Pri ljudeh z velikim srčno-žilnim tveganjem so statini lahko zelo pomemben del zdravljenja, zlasti pri tistih, ki so že doživeli srčni infarkt, imajo dedno motnjo presnove holesterola ali več pomembnih dejavnikov tveganja. Pri ljudeh z nekoliko povišanim holesterolom pa lahko spremembe prehrane, več telesne dejavnosti, zmanjšanje telesne teže in druge spremembe življenjskega sloga pomembno vplivajo na vrednosti krvnih maščob ter v nekaterih primerih odložijo ali preprečijo potrebo po zdravljenju z zdravili.

Zaželena raven skupnega holesterola je pogosto pod 5 mmol/l, vendar ciljne vrednosti niso enake za vse. Odvisne so od posameznikovega celotnega srčno-žilnega tveganja.

Odločitev o zdravljenju mora biti individualna

Vprašanje, ali nekdo potrebuje statin, zato ni mogoče presojati samo na podlagi ene številke holesterola. Upoštevati je treba celotno srčno-žilno tveganje, pričakovano korist znižanja LDL-holesterola, morebitne neželene učinke, druga zdravila ter spremembe življenjskega sloga, ki jih je posameznik dejansko sposoben dolgoročno izvajati. Dokazi kažejo, da statini pomembno zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne dogodke pri ljudeh, pri katerih je zdravljenje utemeljeno. Hkrati pa ostaja urejanje prehrane, redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže in nekajenje temelj dolgoročnega zmanjševanja tveganja za bolezni srca in ožilja.

Najpomembnejše je zato, da se o zdravljenju ne odloča na podlagi strahu pred stranskimi učinki ali zgolj ene vrednosti holesterola, temveč na podlagi celotnega zdravstvenega stanja in individualnega srčno-žilnega tveganja.