Več kot 75 odstotkov ljudi je na robu zloma! Preverite, ali ste med njimi

Ste nenehno utrujeni, brezvoljni in cinični do dela? Se vam zdi, da delate vedno več, a naredite vedno manj? Niste sami. Raziskave kažejo, da se z izgorelostjo sooča več kot tri četrtine ljudi, kar jo uvršča med največje zdravstvene in družbene izzive sodobnega časa.

Po podatkih World Health Organization izgorelost ni bolezen, temveč posledica kroničnega, slabo obvladovanega stresa na delovnem mestu. A posledice so lahko zelo resne, tako za duševno kot telesno zdravje.

Izgorelost ni le utrujenost

Velik mit je, da gre zgolj za izčrpanost. V resnici ima izgorelost tri ključne znake:

• kronična utrujenost,
• čustvena odtujenost in ciničnost,
• zmanjšana učinkovitost in občutek neuspeha.

Ljudje pogosto poročajo o razdražljivosti, izgubi motivacije ter občutkih krivde, »ker ne zmorejo več«.

Je to depresija?

Izgorelost ni isto kot depresija ali anksioznost, čeprav se lahko prekrivajo. Pri izgorelosti je ključen sprožilec dolgotrajen stres, najpogosteje povezan z delom, a ne nujno izključno z njim. Strokovnjaki opozarjajo, da so vse pogosteje prizadeti tudi starši in skrbniki, saj gre za čustveno in fizično izjemno zahtevno vlogo.

Kdo je najbolj ogrožen?

Mit, da izgorelost doleti le »šibke«, ne drži. Prav nasprotno, pogosto prizadene najbolj zavzete, odgovorne in predane posameznike. Še posebej tiste, ki težko postavijo meje in želijo vse opraviti popolno. Dolgotrajno vztrajanje brez počitka pa lahko vodi v resne telesne težave:

• glavobole in mišično napetost,
• prebavne motnje,
• povišan krvni tlak,
• motnje srčnega ritma.

Kronični stres namreč sproža biološke odzive, ki so koristni le kratkoročno, na dolgi rok pa škodujejo telesu.

Dopust ni čudežna rešitev

Kratek oddih običajno ne odpravi težave. Pri hujših oblikah izgorelosti lahko okrevanje traja več mesecev. Pomembno je: kakovosten spanec, omejitev časa pred zasloni, redno gibanje, vsakodnevni kratki odmori (že 10 minut ima učinek), ohranjanje socialnih stikov.

Če okolje ostaja toksično in preobremenjujoče, pa zgolj tehnike sproščanja, joga ali dihalne vaje ne bodo dovolj.

Ali morate dati odpoved?

Ne vedno. Možnosti so tri: izboljšati pogoje dela, prilagoditi obseg nalog in poskrbeti za lastno dobrobit, ali pa delovno okolje zapustiti. V nekaterih primerih je sprememba nujna, saj okrevanje v istem stresnem okolju ni mogoče.

»Saj smo vsi malo izgoreli« - nevarna zmota

Podatek, da je izgorelost doživelo okoli 76 odstotkov ljudi, še ne pomeni, da gre za nepomembno težavo. Prava izgorelost je resno stanje, pri katerem posameznik komaj še funkcionira, nekateri ne zmorejo vstati iz postelje, imajo težave s koncentracijo in tako imenovano »meglo v glavi«.

Kaj lahko storite že danes?

Postavite jasne meje med delom in prostim časom. Ne preverjajte službenih sporočil ponoči. Okrepite odnose, ki vas veselijo. Poiščite strokovno pomoč, če simptomi trajajo.

Izgorelost ni modna muha in ni izgovor za lenobo. Je opozorilni signal telesa in psihe, da je nekaj treba spremeniti. Če znake prepoznate pravočasno, si lahko prihranite mesece ali celo leta, okrevanja.