
Galerija

Povišane vrednosti snovi Lp(a) v krvi naj bi bile povezane z občutno večjim tveganjem za možgansko kap, krvne strdke in druge hude bolezni srca in ožilja.
V raziskavi je sodelovalo več kot 20.000 ljudi, starejših od 40 let. Strokovnjaki so ugotovili jasno povezavo med visokimi vrednostmi Lp(a) in povečanim tveganjem za resne srčno-žilne zaplete.
Lp(a) je maščobna snov v krvi, podobna tako imenovanemu »slabemu holesterolu« LDL, vendar vsebuje dodatno beljakovino, ki lahko še močneje poškoduje žilne stene. Prav zaradi tega naj bi predstavljala posebej nevaren dejavnik tveganja.
Po ocenah raziskovalcev ima povišane vrednosti Lp(a) približno vsak peti človek. Težava je, da večina ljudi nima nobenih opozorilnih znakov, zato se povečanega tveganja sploh ne zaveda.
Udeležence raziskave so spremljali skoraj štiri leta. V tem času je približno sedem odstotkov sodelujočih doživelo resne zdravstvene zaplete, med njimi možgansko kap, nastanek krvnih strdkov ali smrt zaradi bolezni srca.
Pri ljudeh z najvišjimi vrednostmi Lp(a) je bilo tveganje za hude srčne zaplete približno 30 odstotkov večje. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je bilo tveganje za možgansko kap kar za okoli 65 odstotkov višje v primerjavi z osebami z nizkimi vrednostmi te snovi.
Raziskovalci so povečano tveganje posebej opazili pri ljudeh, ki so že imeli težave s srcem ali ožiljem.
Lp(a) oziroma lipoprotein(a) je posebna vrsta maščobnega delca v krvi, ki je podobna »slabemu holesterolu« LDL, vendar vsebuje še dodatno beljakovino, imenovano apolipoprotein(a). Prav ta dodatna sestavina lahko poveča nevarnost za poškodbe žil, nastanek krvnih strdkov ter bolezni srca in ožilja.
Zakaj je Lp(a) nevaren?
Povišane vrednosti Lp(a) lahko:
Posebnost Lp(a) je tudi v tem, da lahko škoduje žilam, tudi če ima človek sicer normalen holesterol.
Kako nastane?
Na raven Lp(a) večinoma vpliva genetika. To pomeni, da jo človek podeduje in je pogosto ne more bistveno znižati zgolj s prehrano ali telesno aktivnostjo.
Zato imajo lahko tudi vitki in telesno aktivni ljudje povišane vrednosti.
Ali obstajajo simptomi?
Največja težava je, da povišan Lp(a) običajno ne povzroča nobenih simptomov. Veliko ljudi sploh ne ve, da imajo povečano tveganje za bolezni srca in ožilja.
Kako ga odkrijejo?
Lp(a) se izmeri s preprostim krvnim testom. Test ni vedno del običajnih laboratorijskih pregledov, zato ga je pogosto treba posebej zahtevati.
Ali ga je mogoče zdraviti?
Za zdaj ni veliko zdravil, ki bi bila namenjena izključno zniževanju Lp(a), vendar strokovnjaki priporočajo:
V razvoju pa so tudi nova zdravila, posebej namenjena zniževanju Lp(a), ki bi lahko v prihodnjih letih pomembno zmanjšala tveganje za srčno-žilne bolezni.
Dobra novica je, da je mogoče povišane vrednosti Lp(a) odkriti s povsem običajnim krvnim testom. Strokovnjaki menijo, da bi lahko nova odkritja pomembno vplivala na prihodnje preventivne preglede in zdravljenje srčno-žilnih bolezni.
Ljudem z visokimi vrednostmi Lp(a) priporočajo predvsem zniževanje holesterola, urejanje krvnega tlaka, zdravo prehrano ter zmanjševanje drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
Srčno-žilne bolezni sicer še vedno sodijo med najpogostejše vzroke smrti, zato strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnje odkrivanje tveganj ključnega pomena za preprečevanje hudih zapletov.