Na griču nad naseljem Desinić, približno osem kilometrov zahodno od Pregrade, stoji mogočen grad Veliki Tabor.
Dviga se na 342 metrov visokem, lahko dostopnem hribu in se razprostira na kar 3400 kvadratnih metrih površine. Danes je v lasti države, ki ga uporablja kot muzej in za turistične namene.
Gradnja Velikega Tabora se je najverjetneje začela po letu 1502, ko je hrvaški ban in ogrski fevdalec Ivaniš Korvin, nezakonski sin Matije Korvina (1473–1504), podaril več posesti madžarski plemiški družini Ratkay.
Ti so v naslednjih desetletjih grad razširjali in utrjevali. Največja gradbena dela so bila izvedena v 16. stoletju. Po smrti zadnjega člana rodbine Ratkay, Josipa Ivana, leta 1793, je grad večkrat zamenjal lastnike. Njegov zadnji zasebni lastnik je bil priznani hrvaški slikar Oton Iveković.
Prvotni grad je bil dvonadstropni peterokotni obrambni stolp, ki je bil med letoma 1397 in 1456 v lasti grofov Celjskih. Po letu 1502 so mu postopoma dodajali nove obrambne in stanovanjske elemente. Novi lastniki niso razmišljali le o obrambi, temveč tudi o udobju vsakdanjega bivanja.
Tako so v več fazah dogradili štiri polkrožne obrambne stolpe s strelnimi linami, ki so obdali osrednji stolp. Ta je bil povišan za eno nadstropje in preurejen v bivalni del.
Kasneje je dvorišče pridobilo še arkade, s čimer je grad dobil značilno dvonadstropno renesančno galerijo, oblikovano po vzoru plemiških dvorcev iz 15. in 16. stoletja.
S svojo mogočnostjo, značilno arhitekturo in dobro ohranjenostjo velja Veliki Tabor za enega najlepših primerov utrjene pozno srednjeveške in renesančne gradbene umetnosti na Hrvaškem.
Veliki Tabor je tesno povezan z eno najbolj tragičnih in romantičnih legend hrvaške zgodovine. FOTO: Janez Mihovec
FOTO: Janez Mihovec
****
Legenda o Veroniki Deseniški
Veliki Tabor je tesno povezan z eno najbolj tragičnih in romantičnih legend hrvaške zgodovine – zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku II. Celjskem. Po pripovedi naj bi se Friderik zaljubil v prelepo Veroniko, hčer plemiča iz bližnjega Desinića. Ker njegov oče Herman II. Celjski zveze ni odobraval, sta se mladoporočenca skrivala prav na gradu Veliki Tabor.
Ko je Herman izvedel za poroko, je Friderika zaprl, Veroniko pa dal ujeti. Po legendi so jo obtožili čarovništva in jo kljub oprostilni sodbi skrivaj utopili v grajskem vodnjaku. Pripoved pravi, da njen duh še danes tava po kamnitih hodnikih Velikega Tabora in ponoči nežno vzdihuje za izgubljeno ljubeznijo.
Veliki Tabor FOTO: Janez Mihovec Delo
FOTO: Janez Mihovec
Danes je zgodba o Veroniki Deseniški nepogrešljiv del turistične podobe gradu. Vsako leto v Desiniću poteka prireditev Dnevi Veronike Deseniške, ko se obiskovalci vračajo v srednji vek z zgodovinskimi igrami, viteškimi dvoboji, glasbo in staro hrano. Veliki Tabor tako ohranja svojo mistično privlačnost in ponuja obiskovalcem edinstveno kombinacijo zgodovine, arhitekture in romantične skrivnosti.
Prvotni grad je bil dvonadstropni peterokotni obrambni stolp, ki je bil med letoma 1397 in 1456 v lasti grofov Celjskih. FOTO: Janez Mihovec
