Veliko hodimo, ampak ali to sploh šteje?

Veliko ljudi danes veliko hodi. Na sprehod, v trgovino, po opravkih, zvečer pa še en krog »za zdravje«. Na koncu dneva imamo dober občutek, da smo bili aktivni in da smo za svoje telo naredili nekaj koristnega. In to zagotovo ni malo. Vprašanje pa je, ali je to dovolj za boljšo telesno pripravljenost in dolgoročni napredek.

Hoja je ena najbolj naravnih stvari, ki jih lahko naredimo za svoje zdravje. Ne obremenjuje sklepov, ne zahteva posebne opreme, pomaga srcu, izboljšuje počutje in spodbuja vsakodnevno gibanje. Z eno besedo - odlična je. Toda prav tukaj se skriva pomemben »ampak«, ki ga mnogi neradi slišijo.

Samo hoja pogosto ni dovolj

Veliko ljudi naredi isto napako: mislijo, da je vsak gib enak in da je vse, kar ni sedenje, že avtomatsko dovolj. Pa ni. Telo se vedno prilagaja temu, kar mu redno ponujamo. Če vsak dan hodimo v istem tempu, po isti poti in brez večjega napora, se telo na to navadi. Ko se to zgodi, ni več pravega razloga za napredek.

To ne pomeni, da hoja nima učinka. Še posebej na začetku, ko prej nismo bili aktivni, so rezultati hitro opazni. Počutje je boljše, energije je več, tudi telesna pripravljenost se nekoliko izboljša. Toda čez čas samo hoja pogosto postane premalo.

Podobno je, kot če bi vsak dan dvigovali isto težo. Na začetku je težko, potem pa postaja vse lažje. In na neki točki napredka preprosto ni več. Enako velja za hojo.

Telo potrebuje več kot le korake

Veliko ljudi spregleda še eno pomembno stvar, hoja ne pokrije vsega, kar telo potrebuje. Lahko hodimo vsak dan, pa imamo še vedno šibke mišice. Lahko smo zelo aktivni, pa nas še vedno boli križ. Lahko naredimo veliko korakov, pa se zadihamo že pri vzpenjanju po stopnicah. Zakaj? Ker telo potrebuje več kot samo eno vrsto gibanja.

Potrebujemo tudi nekaj vaj za moč, da telo ostane stabilno in funkcionalno. Potrebujemo nekoliko več intenzivnosti, da srce in pljuča dobijo pravi izziv. In potrebujemo raznolikost, da se telo sploh ima na kaj odzvati.

Prijetno ni vedno dovolj

Prav tukaj se večina ustavi. Hoja je prijetna. Ne zahteva veliko, ne izčrpa nas preveč in jo zlahka vključimo v vsakdan. In ravno zato hitro dobimo občutek, da je to dovolj. Toda prav v tem je past. Če želimo napredek, moramo telesu občasno ponuditi nekaj več. Dobra novica je, da ni treba veliko. Že nekaj kratkih vaj za moč, nekoliko hitrejši tempo hoje, kakšen klanec ali nekaj stopnic lahko naredijo veliko razliko. Ni treba vsega obrniti na glavo. Dovolj je, da dodamo.

Hoja naj ostane, vendar ne sama

Hoja je odlična navada in vsekakor naj ostane del vsakdana. Pomembno pa je, da ni edina oblika gibanja. Vprašanje danes ni več samo, ali se gibamo. Pravo vprašanje je, ali telo zaradi tega tudi napreduje.