Visok krvni tlak ne izbira starosti. Nevarnost preži tudi na ljudi v dvajsetih in tridesetih

Visok krvni tlak pogosto nima nobenih simptomov, zato ga lahko človek ima, ne da bi se tega sploh zavedal. Nova raziskava opozarja, da težava ni omejena na starejše, povišan krvni tlak ima lahko tudi vsak šesti odrasli, star od 18 do 39 let.

Ko govorimo o visokem krvnem tlaku, pogosto pomislimo na starejše ljudi. Toda povišan krvni tlak se lahko pojavi precej prej, kot si marsikdo predstavlja. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da s preverjanjem ni smiselno čakati do 40. leta.

Visok krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Dolgotrajno povišane vrednosti povečujejo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, povezane pa so tudi s poškodbami ledvic in večjim tveganjem za demenco.

Največja težava je, da visok krvni tlak večinoma ne povzroča značilnih simptomov. Človek se lahko počuti popolnoma zdravega, medtem ko povišan tlak že več let obremenjuje njegove žile in srce.

Veliko ljudi sploh ne ve, da imajo visok krvni tlak

Podatki obsežne raziskave, v kateri so krvni tlak izmerili pri približno 1,4 milijona odraslih, kažejo, da je imela povišan krvni tlak približno tretjina udeležencev. Med njimi jih šest od desetih za svojo težavo ni vedelo. Raziskovalci opozarjajo, da rezultatov ni mogoče povsem neposredno posplošiti na celotno populacijo. Krvni tlak se namreč lahko razlikuje glede na okoliščine merjenja, zato je za zanesljivejšo oceno pomembno tudi merjenje doma, ko je človek umirjen. Kljub temu rezultati opozarjajo na velik delež ljudi, pri katerih visok krvni tlak ostane neprepoznan. Posebej pomemben je podatek, da so povišan krvni tlak ugotovili pri 15 odstotkih udeležencev, starih od 18 do 39 let. Gre za starostno skupino, ki praviloma še ni vključena v rutinske preventivne preglede, namenjene starejšim odraslim.

Zakaj je visok krvni tlak tako nevaren?

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene krvnih žil. Običajno ga zapisujemo z dvema vrednostma, na primer 120/80 mmHg. Prva oziroma sistolična vrednost predstavlja tlak med krčenjem srca, druga oziroma diastolična pa tlak med utripoma, ko se srce sprošča. Če je krvni tlak dalj časa previsok, lahko postopoma poškoduje žilne stene. Te postajajo manj prožne, v njih pa se lažje kopičijo obloge. To lahko sčasoma prispeva k zoženju žil in poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Prizadete so lahko tudi manjše krvne žile. Njihove spremembe lahko zmanjšajo pretok krvi skozi posamezne organe in prispevajo k poškodbam ledvic. Dolgotrajno povišan krvni tlak je povezan tudi s povečanim tveganjem za kognitivni upad in demenco.

Meritev je mogoče opraviti tudi brez posebnega pregleda

Ker visok krvni tlak običajno ne povzroča simptomov, je merjenje eden najpreprostejših načinov, kako ugotoviti, ali je tlak povišan. Odrasli lahko za meritev zaprosijo pri zdravniku, krvni tlak pa je mogoče izmeriti tudi v nekaterih lekarnah. Ponekod so na voljo tudi avtomatske naprave, pri katerih si človek tlak izmeri sam. Pomembna je tudi možnost domačega merjenja. Pri tem je priporočljiva uporaba preverjenega merilnika z manšeto za nadlaket. Naprave, ki krvni tlak ocenjujejo prek telefona ali nosljivih naprav, niso nujno enakovredne standardnim merilnikom z manšeto, zato njihove rezultate velja obravnavati previdno.

Kdo je bolj ogrožen?

Visok krvni tlak lahko razvije vsakdo, vendar je tveganje pri nekaterih ljudeh večje. Med pomembnejšimi dejavniki so:

• družinska obremenjenost z visokim krvnim tlakom,
• družinska zgodovina srčnih infarktov ali možganskih kapi,
• prekomerna telesna masa,
• kajenje,
• čezmerno uživanje alkohola,
• prehrana z veliko soli.

Večje tveganje je prisotno tudi pri nekaterih etničnih skupinah. Pomemben dejavnik je lahko tudi prehrana. Sol vsebuje natrij, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju tekočin v telesu. Če ga zaužijemo preveč, telo zadržuje več vode, kar lahko prispeva k zvišanju krvnega tlaka.

Manj soli lahko pomaga znižati krvni tlak

Pri ljudeh z nekoliko povišanim krvnim tlakom zdravniki pogosto najprej priporočijo spremembe življenjskega sloga. Mednje sodijo zmanjšanje telesne mase, opustitev kajenja, več telesne dejavnosti, omejevanje alkohola in spremembe prehrane. Za nekatere ljudi je lahko zmanjšanje vnosa soli eden od bolj izvedljivih ukrepov. Pri tem je mogoče običajno kuhinjsko sol nadomestiti tudi z različicami z manj natrija.

Če so vrednosti krvnega tlaka izraziteje povišane ali spremembe življenjskega sloga niso dovolj, je lahko potrebno zdravljenje z zdravili.

S preverjanjem ni treba čakati do 40. leta

Preventivni pregledi, ki vključujejo merjenje krvnega tlaka, so pomemben način zgodnjega odkrivanja težave. Toda dejstvo, da človek zaradi starosti še ni v skupini, ki ji je takšen pregled rutinsko namenjen, ne pomeni, da krvnega tlaka ni treba preveriti. Še posebej smiselno je merjenje pri ljudeh, ki imajo dejavnike tveganja, kot so družinska obremenjenost, prekomerna telesna masa, kajenje ali nezdrav življenjski slog.

Visok krvni tlak je namreč mogoče imeti tudi v dvajsetih ali tridesetih letih. Ker pogosto ne povzroča nobenih opozorilnih znakov, ga brez meritve ni mogoče zanesljivo prepoznati.

Prav zato je lahko preprosta meritev krvnega tlaka pomemben korak pri zgodnjem odkrivanju dejavnika tveganja, ki lahko človeka spremlja več desetletij, preden povzroči resnejše zdravstvene posledice.