
Galerija

Pitje zelo vročih napitkov je lahko povezano s povečanim tveganjem za razvoj raka požiralnika. Strokovnjaki opozarjajo, da težava ni v tem, ali pijemo čaj, kavo ali drugo pijačo, temveč predvsem v temperaturi tekočine ob zaužitju.
Zelo vroče tekočine lahko poškodujejo občutljivo sluznico požiralnika. Požiralnik namreč ni prilagojen pogostemu stiku z visokimi temperaturami, zato lahko vroči napitki povzročijo drobne toplotne poškodbe oziroma manjše opekline.
Če se takšne poškodbe ponavljajo skozi daljše obdobje, se tkivo težje popolnoma obnovi. Prav stalni cikel poškodb in celjenja lahko poveča možnost nenormalnih sprememb celic, kar dolgoročno zvišuje tveganje za razvoj raka.
Pomembno je poudariti, da ista pijača pri zmerni temperaturi ne predstavlja enakega tveganja. Ključna težava je torej izpostavljenost vročini.
Raziskave so pokazale povezavo med pitjem zelo vročih napitkov in ploščatoceličnim rakom požiralnika, obliko raka, ki prizadene zgornji del požiralnika.
Pogostejše pojavljanje te bolezni so opazili predvsem v okoljih, kjer je pitje izjemno vročega čaja ali kave del vsakodnevne navade. To kaže, da imajo pomembno vlogo tudi okoljski in vedenjski dejavniki.
Po ugotovitvah raziskav se tveganje poveča pri napitkih, ki jih uživamo pri temperaturi nad približno 60 do 65 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah je tveganje bistveno manjše. Težava je v tem, da veliko ljudi pijačo zaužije takoj po pripravi, ne da bi se zavedali, kako visoka je njena temperatura.
Na vpliv vročih napitkov ne vpliva le temperatura, temveč tudi hitrost pitja. Hitro pitje poveča intenzivnost toplotne obremenitve požiralnika.
Če napitku dovolimo, da se pred pitjem nekoliko ohladi, lahko tveganje občutno zmanjšamo, tudi če je bila začetna temperatura zelo visoka.
Toplotne poškodbe pogosto povzročijo vnetje, ki je sicer naraven obrambni odziv telesa. Kratkotrajno vnetje pomaga pri obnovi tkiva, dolgotrajno in ponavljajoče pa lahko povzroča škodljive spremembe. Stalno draženje požiralnika ustvarja okolje, v katerem je večja verjetnost razvoja nevarnih celičnih sprememb.
Vroči napitki sami po sebi običajno niso edini vzrok za nastanek raka požiralnika. Njihov vpliv je lahko izrazitejši v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja, kot sta kajenje in uživanje alkohola.
V takšnih primerih je požiralnik pogosto že dodatno obremenjen in manj sposoben okrevanja po ponavljajočih se toplotnih poškodbah.
Ker so vroči napitki del vsakdana in običajno ne povzročijo takojšnjih težav, ljudje dolgoročne posledice pogosto spregledajo. Poškodbe nastajajo postopoma in sprva niso vidne.
Prav zaradi odsotnosti takojšnjih opozorilnih znakov lahko mnogi leta vztrajajo pri navadah, ki dolgoročno povečujejo tveganje za bolezen.
Najpreprostejši način za zmanjšanje tveganja je zelo preprost: počakajte nekaj minut, da se napitek nekoliko ohladi. Že kratek premor lahko bistveno zniža temperaturo in s tem obremenitev požiralnika.
Tako ni treba opustiti pitja kave ali čaja, temveč zgolj nekoliko spremeniti način uživanja teh napitkov.