Vročina popušča, bidon pa še ne sodi v omaro. Koliko moramo piti med vadbo?

Avgustovska jutra so prijetnejša, vendar telo tudi ob koncu poletja med vadbo še vedno izgublja tekočino. Koliko moramo piti, je odvisno od številnih dejavnikov, zato univerzalnega pravila ni. Pomembno je predvsem, da ne pijemo niti premalo niti preveč.

Avgustovsko jutro zna biti varljivo. Ob sedmih zjutraj je lahko prijetnih 19 stopinj, zrak ni več tako težak kot sredi julija, rahel veter pa daje občutek, da je poletje že izgubilo svojo moč. Zato marsikdo pred odhodom na kolo, tek ali daljši sprehod pomisli, da bidona tokrat morda sploh ne potrebuje.

Toda uro ali dve pozneje je slika lahko povsem drugačna. Sonce je višje, majica je premočena, usta suha, zadnji kilometri vadbe pa postajajo vse težji. Vročina proti koncu poletja res nekoliko popusti, vendar naš telesni sistem za hlajenje zaradi tega ne preneha delovati.

Telo se med vadbo še vedno poti

Med telesno dejavnostjo telo proizvaja toploto, ki jo med drugim odvaja z znojenjem. Pri tem izgubljamo predvsem vodo, pa tudi elektrolite, med katerimi je najpomembnejši natrij. Koliko tekočine posameznik potrebuje, je zelo individualno. Na količino potenja vplivajo temperatura in vlažnost zraka, intenzivnost vadbe, telesna velikost, oblačila, trajanje napora in tudi prilagojenost telesa na vročino. Zato priljubljenega pravila, da naj bi med vadbo vsakdo spil približno pol litra tekočine na uro, ni mogoče uporabljati kot univerzalnega recepta. Nekdo potrebuje manj, drugi precej več.

Tudi s pitjem lahko pretiravamo

Dolgo je veljalo prepričanje, da je žeja znak, da smo s pitjem zamudili. Danes strokovnjaki opozarjajo, da tako preprosto ni. Pretirano uživanje tekočine med dolgotrajnim naporom je lahko prav tako nevarno kot dehidracija. Če popijemo več tekočine, kot jo med vadbo izgubljamo, lahko koncentracija natrija v krvi nevarno pade. Stanje je znano kot hiponatriemija in je lahko v skrajnih primerih tudi življenjsko ogrožajoče. Zato je osnovno pravilo precej preprosto: ne pijte čim več, ampak pijte dovolj.

Pri krajšem treningu običajno zadostuje voda

Pri krajšem in manj intenzivnem treningu večina ljudi ne potrebuje posebnih športnih napitkov. Voda in običajen uravnotežen obrok praviloma zadostujeta. Drugače je pri daljših in intenzivnejših naporih, predvsem v vročem vremenu in pri ljudeh, ki se močno potijo. Takrat postanejo pomembni tudi elektroliti, zlasti natrij. Vendar športni napitek ni rešitev za pretirano pitje. Če zaužijemo več tekočine, kot jo telo potrebuje, lahko tudi sicer dobro sestavljen napitek postane del problema.

Pomaga lahko tudi pogled v stranišče

Pri spremljanju hidracije je lahko koristen tudi urin. Svetlo rumena barva je praviloma znak primerne hidracije. Popolnoma brezbarven urin pa ni nujno cilj, lahko je tudi znak, da smo s tekočino pretiravali. Še boljši način za spoznavanje lastnih potreb je spremljanje izgube telesne mase med daljšim treningom. Pred vadbo se stehtamo, nato pa po koncu upoštevamo tudi količino tekočine, ki smo jo med vadbo popili. Če to storimo pri več podobnih treningih, lahko precej dobro ocenimo, koliko tekočine običajno izgubimo. Tako dobimo veliko uporabnejši podatek od splošnega pravila o »pol litra na uro«.

Bidon naj ostane pri roki

Poletje se počasi približuje koncu, jutra so prijetnejša, temperature pa niso več tako neusmiljene kot v najbolj vročih dneh. Toda med telesno dejavnostjo se še vedno potimo in izgubljamo tekočino. Zato bidona še ni treba pospraviti v omaro. Bolj pomembno je, da poznamo svoje telo, spremljamo žejo in okoliščine vadbe ter se izognemo obema skrajnostma, dehidraciji in pretiranemu pitju.

Dokler se potimo, je bidon še vedno del športne opreme. Le napolniti ga je treba z občutkom.