Vsa ultra predelana živila niso škodljiva. Teh 8 lahko celo koristi zdravju, razkriva raziskava

Ultra predelana živila (UPF) že dolgo veljajo za enega največjih prehranskih izzivov sodobnega časa. Številne raziskave jih povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja, nekaterimi vrstami raka ter celo depresijo.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da vseh ultra predelanih živil ne gre metati v isti koš.

Novejše raziskave kažejo, da obstajajo tudi ultra predelana živila, ki zaradi načina obdelave ohranijo pomembna hranila in so lahko del zdrave prehrane.

Ultra predelana živila povečujejo tveganje za bolezni

Ultra predelana živila vsebujejo številne industrijsko dodane sestavine, kot so konzervansi, umetna barvila, emulgatorji, ojačevalci okusa, sladila in drugi dodatki, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo.

Prehrana, bogata s takšnimi živili, je povezana z večjim tveganjem za: debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, raka debelega črevesa, raka dojk, depresijo in prezgodnjo smrt.

Raziskava, objavljena letos, je pokazala, da se tveganje za prezgodnjo smrt poveča za približno tri odstotke ob vsakem desetodstotnem povečanju deleža ultra predelanih živil v prehrani. Analize nakazujejo tudi, da bi bil pomemben delež prezgodnjih smrti lahko povezan prav s pogosto uživanimi ultra predelanimi živili.

Vseh ultra predelanih živil ni mogoče enačiti

Strokovnjaki poudarjajo, da izraz »ultra predelana živila« zajema zelo različno skupino izdelkov. Medtem ko so nekateri polni nasičenih maščob, soli, sladkorja in umetnih dodatkov, drugi zaradi tehnološke obdelave ohranijo večino hranilnih snovi. Zamrzovanje, konzerviranje ali mehanska predelava namreč sami po sebi niso nujno škodljivi postopki.

Osem ultra predelanih živil, ki so lahko dobra izbira

Po ugotovitvah strokovnjakov sodijo med bolj zdrave izbire:

• zamrznjena zelenjava,
• zamrznjeno jagodičevje,
• konzerviran paradižnik,
• polnozrnati kruh s kratkim seznamom sestavin,
• navadni grški jogurt brez dodanega sladkorja,
• konzerviran fižol z malo soli,
• namazi na osnovi fižola ali oreščkov,
• polnozrnate obogatene žitarice z malo dodanega sladkorja.

Ta živila vsebujejo več vlaknin, vitaminov, mineralov in kakovostnih beljakovin, hkrati pa praviloma manj umetnih dodatkov kot številni drugi industrijsko predelani izdelki.

Katerim živilom se je bolje izogniti?

Precej manj ugodna izbira so živila, ki vsebujejo veliko soli, nasičenih maščob, dodanega sladkorja in številnih aditivov. Mednje sodijo:

• predelani mesni izdelki,
• piščančji medaljoni in podobni izdelki,
• čips,
• sladkarije,
• sladoled,
• zamrznjene pripravljene jedi,
• sadje v sladkornem sirupu,
• nekateri industrijsko pripravljeni kruhi z dolgim seznamom dodatkov.

Prav ta skupina živil je v raziskavah najtesneje povezana s povečanim tveganjem za kronične bolezni.

Zakaj so ultra predelana živila tako priljubljena?

Njihova največja prednost je dostopnost. Običajno so cenejša od svežih živil, imajo daljši rok trajanja in omogočajo hitro pripravo obrokov. Zaradi tega predstavljajo pomemben del vsakodnevne prehrane številnih družin. Strokovnjaki zato poudarjajo, da rešitev ni popolna izločitev vseh industrijsko predelanih izdelkov, ampak predvsem pametna izbira.

Pri nakupu preverite seznam sestavin

Nutricionisti priporočajo, da potrošniki poleg hranilne vrednosti vedno pogledajo tudi seznam sestavin. Krajši kot je seznam in manj ko vsebuje umetnih dodatkov, boljša je praviloma izbira. Prednost naj imajo živila z veliko vlakninami, polnozrnatimi žiti, stročnicami, oreščki in fermentiranimi mlečnimi izdelki, saj lahko prispevajo k boljšemu zdravju srca, prebavil in presnove.

Strokovnjaki obenem opozarjajo, da je treba pojem »ultra predelana živila« obravnavati previdno. Gre za zelo široko skupino izdelkov, zato vseh ni mogoče označiti kot škodljivih. Pomembnejša od same stopnje predelave ostaja njihova hranilna sestava.