Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima to bolezen

Dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu, letos je to 19. marca. Na ta dan tudi v Sloveniji ozaveščamo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in lahko skrajšujejo življenjsko dobo. 

Redni pregledi lahko preprečijo resne bolezni Pregledovanje žil, je ključno za zgodnje odkrivanje morebitnih motenj v krvnem obtoku. Žil si sami ne moremo natančno pregledati, lahko pa se naučimo otipati pulze v zapestju in ob gležnjih. Dobro tipljivi stopalni pulzi izključujejo resnejše motnje arterijske prekrvitve nog.

Če posameznik ob hoji doživlja bolečine v mečih in si ne more otipati pulzov, je priporočljiv presejalni pregled na periferno arterijsko bolezen.

Ta se opravi z meritvijo tlakov v gležnju in nadlakti v ležečem položaju, pri čemer razmerje teh tlakov imenujemo gleženjski indeks.

Pri zdravem posamezniku je ta približno 1, zmanjšanje pod 0,9 pa kaže na prisotnost periferne arterijske bolezni, kar pomeni zožitev ali zaporo arterij, ki oskrbujejo stopala s krvjo.

Nepričakovan znak Parkinsonove bolezni: ta simptom na nosu se lahko pojavi leta pred diagnozo

Glavni vzroki za zamašene žile

Najpogostejši vzrok za zamašitev arterij je ateroskleroza, ki je kronična vnetna bolezen žil. Pri tej bolezni se v stenah žil nabirajo oksidirani delci LDL-holesterola, vnetne celice in s časom pride do odlaganja kalcija.

Dejavniki, ki pospešujejo aterosklerozo, so:

• Kajenje
• Povišana raven LDL-holesterola (pogosto zaradi nezdrave prehrane)
• Visok krvni tlak
• Sladkorna bolezen
• Ledvična bolezen
• Dedna nagnjenost
• Pomanjkanje telesne aktivnosti in prekomerni stres

S starostjo bolezen napreduje, vendar lahko s primernim življenjskim slogom njen potek upočasnimo.

Dolgo življenje ni le stvar dobrih genov, pravi nova študija

Preventiva za zdravo ožilje

Mašenje žil zaradi ateroskleroze je mogoče bistveno upočasniti s pravilnim življenjskim slogom. Priporoča se:

• Prenehanje kajenja
• Redna telesna dejavnost (vsaj 30 minut živahne hoje petkrat na teden)
• Zdrava prehrana, najbolje po sredozemskem tipu
• Ohranitev normalne telesne teže
• Obvladovanje stresa in vključevanje v družabne aktivnosti

Pri osebah, ki že imajo diagnosticirano bolezen ali visoko tveganje, se pogosto uporabljajo tudi zdravila za zniževanje holesterola, krvnega tlaka in preprečevanje strjevanja krvi.

Skrita past pomladi: Kako utrujena jetra povzročajo spomladansko izčrpanost

Kakšne bolezni prinaša zanemarjanje zdravja žil

Nepravilna skrb za ožilje lahko vodi v resne zdravstvene zaplete. Najhujše posledice ateroskleroze so:

• Srčni infarkt
• Ishemična možganska kap
• Gangrena uda

Te bolezni so lahko smrtno nevarne ali vodijo v trajno invalidnost, zato je ključno, da se jih skuša preprečiti s preventivnimi ukrepi.

So starejši bolj ogroženi

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, a v večini primerov brez znakov. Približno 5 odstotkov starejših trpi za intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje zaradi bolečin v nogah). Njihovo število s starostjo narašča, v Sloveniji pa vsako leto beležimo od 1000 do 2000 primerov kritične ishemije nog.

Starost je samostojen dejavnik tveganja za aterosklerozo, vendar lahko posameznik vpliva na svojo biološko starost z zdravim in aktivnim načinom življenja. Pravilna skrb za žile lahko bistveno izboljša kakovost življenja in zmanjša tveganje za resne bolezni.