Zgodba, ki jo je napisal, režiral, fotografiral, snemal in še kaj, Gregor Kresal, Projekt Kili, je že na današnji večerni predpremieri TV dokumentarca, iz leta 2019, doživela spontane aplavze.
Gregor se je kot scenarist podpisal pod leta 2011 predvajani dokumentarni film Sfinga, ki ga je režiral Vojko Anzeljc. Bil je dobesedno poklican scenarist, saj je eden redkih alpinistov, ki je sam preplezal obraz Sfinge in se zna, tako z oprimki kot kamero in fotoaparatom, dotakniti duš ljudi.
Spremljajo ga na družabnih omrežjih, kjer z ogromno znanja znova in znova preseneča s posnetki, ki bodo (za)žareli v knjigi Svetlobni presežki Slovenije.
Zgodbo Kili začneta pripovedovati z domačega kavča glavna junaka dokumentarnega filma, takrat še ne 10-letni sin Luka in pet let starejša Brina. V ozadju sobe je fotografija Kilimandžara, 5.895 metrov najvišje gore Tanzanije, ob sedežni pa globus, ki bo oba iz družine Kresal še dolgo vabil na zanimive svetovne izzive.
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Kresalovi. FOTO: Mirko Kunšič
Gregor je po Sfingi in triletnih neuspešnih bojih, da bi dobil denar za drugi del filma Sfinga, ki ima že delovni naslov Kamnito srce, odšel v ZDA in magistriral na filmski akademiji David Lynch (MFA).
Z Go-Pro kamerami je za Kili oborožil Luko, sebe in še nekatere, da so zapisovali najzanimivejše kadre in detajle več kot enoletnega družinskega treninga, nujnega za uspeh odprave in vzpon na goro. Tudi s treningi v višinski sobi, kjer najmlajši član odprave brez težav doseže višino 5300 metrov.
Med dobrih 40 kilometrov pristopa, iz doline do vrha, se mora Luka med sneženjem zadnjo noč, ko se vzpenjajo na vrh, zaradi slabosti nad 5300 višinskimi metri, obrniti. Varnost je najpomembnejša. Vodnika ga pospremita do zavetišča pred zadnjo etapo. Za njim nato, zaradi skrbi, sestopi še njegova mami, Katka B. Kresal. Ostali napredujejo počasi po svežem snegu proti vrhu.
Po premieri. FOTO: Mirko Kunšič
Kresalovi. FOTO: Mirko Kunšič
Brina zadnjih nekaj metrov steče do obeležja, ki označuje vrh, rekoč, da to počne namesto Luke. Očeta Gregorja premagajo čustva, ker sinu ni uspelo. Ob povratku mu obljubi, da ga bo popeljal na Kilimandžaro, ko bo dopolnil 15 let, toliko jih je imela pred tremi leti Brina K. Šubelj, dijakinja Bežigrajske gimnazije. V kamero pove, da je bila to zanjo velika izkušnja, ki jo je utrdila v prepričanju, da se da s trdim delom in voljo doseči prav vse.
Luka je razumel obrnitev pod vrhom. Zrelo je vse skupaj komentiral, na odru, med intervjujem, po predpremieri. Pohvalil je vse, ki so ta dokumentarni film naredili in ni pozabil povedati, da bo, ko bo velik, igralec.
Jaz mu verjamem, še posebej zato, ker mi je pred predvajanjem filma povedal, da je nastopil že v Sfingi. Kot dojenček, ki koraca v enem od kadrov zgodbe v filmski pripovedi, posneti v severni steni Triglava. Kili bo še kako odmevna TV zgodba, ko ji v hiši RTV določijo premierni čas!
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
Projekt Kili. Z otroki na streho Afrike. FOTO: Mirko Kunšič
