Za lažje učenje otrokom ponudite to hrano

Zakaj je prehrana tako pomembna za razvoj možganov?

K temu, da bo otrok uspešen v šoli, lahko pripomorete že v zgodnjem otroštvu. In to kar s prehrano, saj ta vpliva na delovanje možganov ter s tem na razvoj miselnih oziroma kognitivnih sposobnosti.

Možgani se v prvih letih življenja razvijajo hitreje kot preostalo telo, zato so takrat tudi bolj občutljivi na prehrano, ki ne zagotavlja potrebnih hranil. Slednja so namreč osnovni gradniki za delovanje možganov, saj sodelujejo pri nastajanju novih celic, sintezi DNK, tvorbi signalnih molekul in hormonov ter omogočajo procese, ki pomagajo možganom učinkovito delovati. Z ustrezno prehrano pa lahko te procese, ki so ključni za spomin, koncentracijo in učenje, dodatno podpremo.     

Po zajtrku se učenje pozna

Otroški možgani imajo v primerjavi z odraslimi večjo presnovo glukoze, zato so bolj dovzetni za negativne učinke nočnega posta. Zajtrk jim zagotovi nujno energijo za jutranje delovanje, zato je to zanje še posebej pomemben obrok.   

Ali ste vedeli, da otroci, ki redno zajtrkujejo, zaužijejo več prehranskih vlaknin in ogljikovih hidratov ter manj skupnih maščob, imajo višje ravni železa, vitaminov skupine B in vitamina D, v primerjavi s tistimi, ki zajtrk izpustijo? Poleg tega lažje vzdržujejo pozornost, dosegajo boljše učne rezultate in imajo manj vedenjskih težav kot vrstniki, ki ne zajtrkujejo. Otrokove kognitivne sposobnosti in osredotočenost se izboljšajo že uro po zaužitem obroku. Kljub temu jih veliko zajtrk kar preskoči.

FOTO: SPAR Slovenija

Katera hranila dobro vplivajo na delovanje možganov?

Ali ste vedeli, da prehranske navade vplivajo na ravni možganskega nevrotrofičnega faktorja (angl. brain-derived neurotrophic factor, BDNF) v telesu? Gre za beljakovino, ki ima v otroštvu pomembno vlogo pri razvoju in delovanju živčnega sistema in možganov. V odrasli dobi sodeluje pri prenosu signalov med živčnimi celicami, kar je ključno za naše miselne procese. Številne raziskave so pokazale, da so nižje ravni BDNF povezane s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi, medtem ko višje ravni te beljakovine izboljšajo kognitivno učinkovitost. Strokovnjaki zato priporočajo polnovredno prehrano, bogato z antioksidanti, še posebno polifenoli, in prehranskimi vlakninami.

Primer prehrane, ki je povezana z višjimi ravnmi BDNF, je mediteranska prehrana. Ta vključuje pretežno uživanje polnozrnatih žit, stročnic, zelenjave, rib, sadja, oreščkov in semen, zmerno uživanje perutnine, mlečnih izdelkov, oljčnega olja in rdečega vina ter omejuje visoko procesirana živila, maslo in rdeče meso.

FOTO: SPAR Slovenija

Borovnice so znane po veliki vsebnosti antioksidantov polifenolov, predvsem antocianinov, ki delujejo kot močni antioksidanti in zmanjšujejo oksidativni stres v možganih.

Jajca so odličen vir holina, ki je ključen za sintezo acetilholina. Acetilholin je živčni prenašalec, ki igra pomembno vlogo pri učenju, spominu in pozornosti.

Sardele so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 (EPA in DHA), ki so ključne za zdrav razvoj možganov v otroštvu. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča, da otroci med 2. in 18. letom zaužijejo količine, primerljive z odraslimi – približno 250 mg DHA in EPA na dan, kar dosežemo z rednim uživanjem rib.

Zelenolistna zelenjava, kot sta špinača in ohrovt, je bogata s hranili, kot so folat, vitamin K in lutein, ki podpirajo normalno delovanje možganov in prispevajo k ohranjanju miselnih sposobnosti.

Temna čokolada z vsaj 70 % kakava je bogat vir flavonoidov, ki so znani kot močni antioksidanti. Flavonoidi varujejo živčne celice, spodbujajo njihovo preživetje in tvorbo novih nevronov, kar ugodno vpliva na naše razpoloženje in možgansko funkcijo.

Ekstra deviško oljčno olje vsebuje polifenole in enkrat nenasičene maščobne kisline. Te snovi delujejo protivnetno in antioksidativno, s čimer ščitijo in podpirajo normalno delovanje možganov.

Tudi sladkor je pomemben

Veliko predelanih živil vsebuje sladkor in maščobe, ki dodatno obogatijo njihov okus. To lahko vodi v prenajedanje in povečanje telesne teže.

Kljub temu je sladkor zelo pomembno hranilo pri kognitivnem razvoju otrok. Otroški možgani za svoje delovanje potrebujejo več glukoze kot možgani odraslih, saj je presnova sladkorja v njihovih možganih intenzivnejša. Da možgani lahko opravljajo svojo vlogo kot najbolj presnovno aktiven organ v telesu, potrebujejo nenehno oskrbo z glukozo in drugimi hranili, ki podpirajo presnovne procese.

Kaj ponuditi otrokom na krožniku?

Zajtrk naj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, beljakovine in zdrave maščobe. Kompleksni ogljikovi hidrati se prebavljajo počasneje, zato postopoma dvigujejo glukozo v krvi in počasneje sproščajo energijo, kar pomaga ohranjati zbranost dlje časa. Beljakovine so potrebne za uravnoteženost obroka, saj so raziskave pokazale, da zajtrk z visokim deležem ogljikovih hidratov in malo beljakovin poslabša pozornost, v primerjavi z beljakovinsko bogatejšim obrokom. Vse to pomembno vpliva na otrokovo sposobnost učenja, pomnjenja in koncentracije. Sladkarije in slani prigrizki naj bodo na jedilniku le občasno.

FOTO: SPAR Slovenija

Članek je povzet po vsebini, ki jo je pripravila Mojca Cepuš, certificirana nutricionistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga. Celotno vsebino lahko preberete tukaj.

Več o uravnoteženi prehrani lahko izveste v Več vem, bolje jem

Ste v dvomih glede prehranskih odločitev? Ne veste, katera živila še ponuditi otrokom, da bodo lahko dodobra izkoristili svoje kognitivne sposobnosti? Več o hrani za možgane in prehrani nasploh izveste v programu "VEČ VEM, BOLJE JEM", ki so ga v sodelovanju s priznanimi prehranskimi strokovnjaki ustvarili v Sparu Slovenija. 

Sodelujte v nagradnem kvizu in osvojite privlačno nagrado!

Zdaj, ko veste več o hrani za možgane, preverite svoje znanje v nagradnem kvizu. Osvojite lahko darilno kartico SPAR v vrednosti 40 €!

FOTO: SPAR Slovenija

Naročnik oglasne vsebine je SPAR Slovenija