
Galerija

Nova znanstvena spoznanja ponujajo evolucijsko razlago, zakaj smo ljudje razvili naklonjenost do alkohola, odgovor se skriva v tako imenovani teoriji »pijanih opic«.
Po tej hipotezi so naši predniki pred milijoni let začeli uživati alkohol, ker so ga našli v prezrelem sadju. V tropskih deževnih gozdovih kvasovke razgrajujejo sladkor v zelo zrelem sadju in pri tem nastaja alkohol.
Ker je molekula alkohola lahka, se dviga v zrak, nad krošnjami pa nastane nekakšen »etanolov oblak«. Ta je živalim služil kot vonjalni signal, ki jih je usmerjal do hranilno bogatega sadeža.
Opazovanja v naravi kažejo, da številne vrste primatov uživajo fermentirano sadje. Nedavna raziskava na dveh območjih, kjer živijo divji šimpanzi, v Ugandi in Slonokoščeni obali, je razkrila, da ti vsakodnevno zaužijejo približno 14 gramov etanola.
To je primerljivo z dvema kozarcema vina pri človeku. Alkohol je pri šimpanzih del običajne prehrane, saj ga zaužijejo postopoma in skupaj s hrano, zato ne povzroča opitosti.

Alkohol ni bil le naključni stranski produkt, temveč tudi dodaten vir energije. Znanstveniki so ugotovili, da se je encim za razgradnjo alkohola pri primatih pred približno desetimi milijoni let razvil v učinkovitejšo obliko. To se je zgodilo v obdobju, ko so se naši predniki začeli pomikati z dreves na gozdna tla, kjer je bilo prezrelo in fermentirano sadje še pogostejše.
Z vidika evolucije zato ni presenetljivo, da je alkohol postal stalnica v človeški zgodovini. Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje začeli namerno fermentirati sadje in žita v alkoholne pijače že pred približno 10.000 leti, ob začetku kmetijstva.
Vendar pa današnje okolje prinaša bistveno drugačen odnos do alkohola. Medtem ko so živali alkohol zauživale v majhnih količinah in skupaj s hrano, imajo ljudje danes na voljo koncentrirane pijače, ki jih lahko spijejo v zelo kratkem času. To pa je eden ključnih razlogov, zakaj alkohol povzroča toliko težav v sodobni družbi.
Raziskave nakazujejo, da pitje alkohola ni le posledica naše evolucijske zgodovine, temveč tudi del širšega vzorca, človeške želje po spremembi zavesti. Skoraj vsaka civilizacija v zgodovini je poznala določeno obliko substanc, ki so vplivale na razpoloženje ali dojemanje sveta, so zapisali v Science Advances.