Zakaj je gibanje največje zdravilo

Ko se vzpenjam na Libeliško goro, se pogosto vprašam, zakaj to sploh počnem. Pot je dolga, klanec strm, noge pa z leti čedalje težje. Pa vendar – vedno znova stopam tja gor. Ne zaradi rezultata, temveč zaradi občutka življenja, ki ga rekreacija v meni prebudi.

Polet kisik je namenjen vsem, ki se gibajo za zdravje. Ne le tekačem in kolesarjem – tudi tistim, ki vsako jutro kosijo travo, hodijo v trgovino po makadamu, cepijo drva, ali pomivajo tla s stopnicami vred. Gibanje je življenje. Neaktivnost pa je najhitrejša pot v propadanje zdravja.

Rekreacija kot vez med življenjem, čustvi in odgovornostjo

Po letih, v katerih so se službene obveznosti in rekreacija prepletale na stotine načinov, je postalo jasno: gibanje najbolj potrebuješ takrat, ko se ti življenje približa v najtežjih in najlepših oblikah.

Najbolj takrat, ko me na Onkološkem inštitutu dosežejo zgodbe bolnikov. Ali pa takrat, ko po mesecih odrekanja športnikom ob olimpijskih igrah zasije medalja. Vse to bi lahko predelala drugače, a samo gibanje iz bolečine naredi kamenček, ki obogati mojo življenjsko pot. Rekreacija mi torej pomaga živeti – dobesedno.

Z njo preizkušam:

• svoje srce,
• svoja pljuča,
• svojo vztrajnost,
• tudi koleno, ki ga je načel križ življenja.

In pri tem pomagam drugim – na najprijaznejši možni način. Ker ne vedo, kako zelo potrebujemo gibanje.

Rekreacija kot laboratorij idej

Gibanje je največji poligon za preizkušanje idej. Znanje, ki ga dobimo med potenjem, je bolj uporabno kot navodila iz knjig tistih, ki imajo rešitev za vsako težavo. V rekreaciji je skrita preprostost, ki zdravi in povezuje.

Ko stopim na Libeliško goro

Ko tečem navkreber, vem: moje oči potrebujejo širna obzorja, moja duša tišino, moje telo ritem. Že od otroštva me vleče tja gor. Čeprav sem rojena z močnimi kmečkimi geni, me je življenje poslalo med knjige – in na pot proti Gori. Vsak človek ima svojo pot do zdravja. Pomembno je le, da po njej hodite.

Rekreacija je kakovost – ne čas, ampak pristop

Za zdravje ni treba preživeti ur v telovadnici. Dovolj je: 150–300 minut zmernega gibanja na teden, 2 vadbi moči tedensko (telovadne vaje za starejše, funkcionalni trening za mlajše).

Tu smo zato, da vam pomagamo najti svojo pot do zdravja, svoje energije in svoj mir. FOTO: Getty Images

Majhne spremembe zrastejo v velike koristi:

• hoja po stopnicah,
• izstop dve postaji prej,
• redni sprehodi,
• malo domišljije in veliko vztrajnosti.

Gibanje izboljšuje odnose, krepi spoštovanje in ponižnost. Med tekom ali hojo hitro spoznamo, kako močno žari utrip, ko nas prehiti sosed, ki se redno giba. A prav tak sosed na vrhu počaka in ponudi pijačo – ker ve, kako je dihati na škrge. Rekreativci se najbolje razumemo.

Zakaj se v bazenu ne prehladimo tudi, ko nas zebe kot pingvine

Energija, ki nas dela boljše ljudi

Veselje, ko pridemo na vrh hriba. Zadovoljstvo, ko premagamo same sebe. Sreča, ko klepetamo po skupni turi. Iskrice, ki jih izmenjamo na gozdnih stezah in v bazenu. Hvaležnost, ko prostovoljec na teku poda kozarec vode.

To so energije, ki nas naredijo srečne, srčne, močne in žive. Gibanje je najlepša oblika hvaležnosti telesu.

Polet kisik – za vse, ki verjamete, da je gibanje življenje

Tu smo zato, da vam pomagamo najti svojo pot do zdravja, svoje energije in svoj mir. Naj bo rekreacija vaša zgodba – tako kot je moja.