
Galerija

Zato se tisti najbolj zagnani kolesarji pozimi selijo v južne kraje. Vsaj nekajdnevne priprave za prihajajočo pomlad si privoščijo nekje, kjer je krepko nad desetimi stopinjami po Celziju.
Ampak, vsakič, ko so temperature okoli ničle, je moč na slovenskih cestah videti ekstremiste, ki se ne predajo termometru. Nekateri se celo javno hvalijo s tem, da so kolesarili več kot dve tri ure pri le nekaj stopinjah nad ničlo. Ali celo pod ničlo. In, ne, niso profesionalni kolesarji. Profesionalci so pa č nekje na toplem.
Nič nimamo proti ekstremistom, lahko jih samo opozorimo, da je to početje neumno in nevarno.
Zato je več možnosti, da pride do nesreče. Da, vemo, da je statistično gledano, zimskih kolesarskih nesreč toliko kot poletnih. Pa vendar vsi vozniki znajo povedati, da so vedno znova presenečeni, ko zagledajo kolesarja, ki je ves zadekan šiba po asfaltu v zimskih mesecih. Strah jih je, opazovati jih. Da, imajo lučko spredaj in zadaj, ampak zdaj jih večina z lučkami kolesari tudi poleti.
V mrazu je cesta drugačna, kot je spomladi in poleti. Asfalt je pomrznjen, sploh v senčnih legah je nevaren. Da ne govorimo o gorskem kolesarjenju, ko je odpadlo listje najbolj spolzko, ko prekrije vse neravnine na cesti ...
Nizke temperature povzročijo hitro izgubo telesne toplote zaradi vetra, ki nastane pri vožnji. Če se ne oblečete primerno, pride do podhladitve. Težavo dodatno poslabša potenje, saj mokra oblačila izgubijo izolacijske lastnosti in še hitreje ohladijo telo.
Vi ste prepričani, da ste se pravilno in zadostno oblekli, vendar na svetu ga ni kolesarskega oblačila, ki bi zagotavljal primerno zaščito za več kot eno uro vožnje. Torej funkcionalna kolesarska oblačila, tudi tista najboljša, ne delujejo v praksi. Popravljam se, delujejo samo za vrhunske kolesarje, ampak ne gre primerjati njihovih teles z našimi.
Mraz upočasni cirkulacijo krvi, kar vodi do otrdelosti mišic in sklepov. Posledično se zmanjša zmogljivost kolesarja in poveča tveganje za mišične krče. Če vas nikoli ne grabijo krči, niti pozimi, potem ste zagotovo kdaj priznali, da ste se na kolesu počutili, kot bi bili kompletno otrdeli. To veliko pomeni.
Nizke temperature vplivajo na reflekse in koordinacijo, saj živčni sistem deluje počasneje. To poveča nevarnost padcev, še posebej na spolzkih ali poledenelih cestah. Pomembno je, da kolesarji prilagodijo hitrost in se izogibajo nevarnim odsekom.
Hladen zrak draži dihalne poti, kar je še posebej problematično za astmatike in osebe s kroničnimi boleznimi dihal. Hitro dihanje mrzlega zraka lahko povzroči suhost in draženje grla, zato je priporočljivo buf ali masko čez usta in nos.
Telo v mrazu porablja več energije za vzdrževanje toplote, kar pomeni hitrejšo izčrpanost kolesarja. Pomembno je, da pred in med vožnjo zaužijete dovolj kalorij ter poskrbite za ustrezno hidracijo, saj telo izgublja tekočino tudi v mrazu.