Zakaj kljub vadbi nismo tako zdravi in fit, kot bi si želeli?

Slovenci se po podatkih ne gibamo malo. Prav nasprotno, skoraj 80 odstotkov odraslih dosega priporočeno raven zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti. Kljub temu sta prekomerna telesna teža in debelost pomembna javnozdravstvena problema, življenjski slog pa pomembno vpliva tudi na pojav srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih bolezni. Zakaj torej redno gibanje samo po sebi ni dovolj?

Večina ljudi si želi biti zdrava in v dobri telesni pripravljenosti. Mnogi za to porabijo precej časa in denarja, vendar zdrav življenjski slog ni samo vprašanje tega, ali človek nekajkrat na teden telovadi. Pomembno je tudi, koliko se giblje v preostalem delu dneva, kaj je, koliko sedi, kako spi in v kakšnem okolju živi.

Skoraj 80 odstotkov odraslih dosega priporočila

Podatek, ki Slovenijo postavlja v precej drugačen položaj od predstave, da se premalo gibamo, prihaja iz raziskave CINDI 2024. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 79,5 odstotka odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 74 let, dosega priporočeno raven zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti. Pri tem niso upoštevani samo načrtovani treningi, temveč vse oblike gibanja, od hoje in kolesarjenja do aktivne poti na delo ter rekreacije.

Za pomembne koristi za zdravje naj bi odrasli vsak teden opravili najmanj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti oziroma 75 minut visoko intenzivne dejavnosti ali ustrezno kombinacijo obeh. To pomeni, da težave v Sloveniji ne moremo preprosto razložiti s tem, da se ljudje premalo gibajo.

Kljub temu je debelost pomemben problem

Čeprav je telesna dejavnost med Slovenci razmeroma dobra, so podatki o telesni teži manj spodbudni. Po zdravstvenem profilu Slovenije za leto 2025 je bilo leta 2022 debelih 18 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, kar je več od povprečja Evropske unije, ki je znašalo 15 odstotkov. Pri moških je bil delež 22 odstotkov, pri ženskah 14 odstotkov. Problem se začne že v otroštvu in mladostništvu. Delež 15-letnikov s prekomerno telesno težo ali debelostjo se je v Sloveniji med letoma 2002 in 2022 povečal s 13 na 25 odstotkov. To je pomemben podatek, saj kaže, da telesna teža ni odvisna samo od tega, ali posameznik nekajkrat na teden telovadi.

Gibanje ni samo trening

Eden od razlogov je lahko način življenja. Človek lahko trikrat ali štirikrat na teden opravi dober trening, preostanek dneva pa preživi večinoma sede. Pot v službo opravi z avtomobilom, dela za računalnikom, uporablja dvigalo, doma sedi pred televizijo in naroči hrano. Takšen življenjski slog pomeni veliko manj gibanja, kot ga je bilo nekoč, ko je bilo treba za številna vsakodnevna opravila uporabiti precej več telesnega napora. Zato je pomembno razlikovati med načrtovano telesno vadbo in celotno dnevno telesno dejavnostjo.

Vadba v telovadnici, tek, plavanje ali kolesarjenje so pomembni, vendar so lahko prav tako pomembni hoja, stopnice, delo okoli hiše, sprehod med odmori in druge oblike gibanja, ki se čez dan seštevajo.

Slovenci so bolj aktivni od povprečja EU

Zanimiv je tudi podatek iz evropskega zdravstvenega profila. Slovenija je glede telesne dejavnosti v ugodnejšem položaju od številnih drugih evropskih držav. Leta 2022 je 44 odstotkov odraslih Slovencev poročalo o nizki telesni dejavnosti, opredeljeni kot vadba manj kot trikrat na teden. Povprečje EU je bilo precej višje, 69 odstotkov. Kljub temu raziskovalci opozarjajo, da sta slaba prehrana in nezadostna telesna dejavnost pomembna dejavnika pri prekomerni telesni teži in debelosti. Slovenija ima torej zanimivo kombinacijo: prebivalstvo je po telesni dejavnosti razmeroma aktivno, hkrati pa ostaja delež ljudi z debelostjo višji od povprečja EU.

Tudi prehrana ima pomembno vlogo

Pri zdravju zato ni dovolj gledati samo na šport. Podatki kažejo, da odrasli Slovenci relativno pogosto uživajo sadje in zelenjavo. Leta 2022 je vsak dan uživalo sadje 69 odstotkov odraslih, zelenjavo pa 70 odstotkov. Oba deleža sta bila višja od povprečja EU. Pri mladostnikih je slika precej manj ugodna. Vsak dan je sadje uživalo 29 odstotkov 15-letnikov, zelenjavo pa 32 odstotkov. Pri telesni teži je zato pomembna celotna prehrana, ne samo posamezno živilo ali število opravljenih treningov.

Sedenje lahko izniči del učinka vadbe

To ne pomeni, da je vadba neučinkovita. Redna telesna dejavnost ima številne koristi za zdravje. Težava je lahko v tem, da človek večino preostalega dne preživi neaktiven. Če nekdo eno uro intenzivno telovadi, nato pa osem ur sedi za računalnikom, se z avtomobilom odpelje domov in večer preživi na kavču, je njegov celotni dnevni vzorec gibanja še vedno precej sedeč. Zato je smiselno razmišljati tudi o tako imenovanem vsakodnevnem gibanju. Namesto da bi se osredotočili samo na trening, lahko poskušamo povečati količino gibanja čez ves dan.

Majhne spremembe se seštevajo

Hoja po stopnicah namesto uporabe dvigala, pot v trgovino peš, sprehod med delovnim odmorom, hoja do službe ali šole, delo na vrtu, igra z otroki in druge vsakodnevne dejavnosti niso nadomestilo za načrtovano vadbo, vendar povečujejo skupno količino gibanja. Tudi nekaj minut gibanja je bolje kot popolna neaktivnost. Pri tem ni nujno, da človek vsak prosti trenutek spremeni v trening. Cilj je predvsem zmanjšati čas, ki ga preživi popolnoma neaktiven.

Zdravje ni samo vprašanje telesne teže

Telesna teža je pomemben kazalnik zdravja, vendar ni edini. Slovenija ima razmeroma dolgo pričakovano življenjsko dobo. Leta 2024 je dosegla rekordnih 82,3 leta in je bila nad povprečjem Evropske unije. Toda pomembno je tudi, koliko teh let preživimo brez večjih zdravstvenih omejitev.

Po najnovejših podatkih NIJZ lahko deček, rojen leta 2024, pričakuje skoraj 78 let življenja, od tega več kot 83 odstotkov brez večjih oviranosti. Moški pri 50 letih lahko pričakuje še 31 let življenja, od katerih jih bo skoraj 68 odstotkov preživel brez večjih oviranosti. Pri 65-letnem moškem je pričakovanih še dobrih 18 let življenja, od tega 61 odstotkov brez večje oviranosti.

To pomeni, da pri zdravju ni pomembno samo, kako dolgo živimo, ampak tudi v kakšnem zdravstvenem stanju preživimo poznejša leta.

Srčno-žilne bolezni in rak ostajata največja problema

Podatki o zdravju Slovencev kažejo, zakaj je življenjski slog pomemben. Srčno-žilne bolezni in rak sta bila leta 2023 vodilna vzroka smrti v Sloveniji in sta skupaj predstavljala skoraj 70 odstotkov vseh smrti. Po ocenah je leta 2021 v Sloveniji približno 290.000 ljudi živelo s srčno-žilno boleznijo, kar je približno 13 odstotkov prebivalstva. Na te bolezni vplivajo številni dejavniki, med njimi starost, genetika in drugi dejavniki, na del tveganja pa je mogoče vplivati z življenjskim slogom.

Po ocenah raziskovalcev je bilo leta 2021 približno 5700 smrti v Sloveniji mogoče pripisati vedenjskim dejavnikom tveganja, med katerimi so kajenje, prehranska tveganja, uživanje alkohola in nizka telesna dejavnost.

Rešitev ni v še enem zapletenem programu

Podatki za Slovenijo kažejo zanimivo lekcijo: ni mogoče reči, da je glavni problem preprosto pomanjkanje gibanja. Velik del prebivalstva je telesno dejaven, vendar ostajajo pomembni problemi s telesno težo, prehrano in kroničnimi boleznimi. Zato za boljše zdravje ni nujno treba iskati vedno zahtevnejšega treninga ali strožje diete. Pomembnejša je celota: redna telesna dejavnost, čim več vsakodnevnega gibanja, manj dolgotrajnega sedenja, kakovostna prehrana, dovolj spanja in druge zdrave navade.

Slovenci se torej po podatkih precej gibamo. Naslednji korak ni nujno v tem, da treniramo še več, ampak da več gibanja vključimo v celoten dan in ga povežemo z drugimi dejavniki zdravega življenjskega sloga. To je lahko precej preprostejša pot do boljše telesne pripravljenosti in predvsem do več zdravih let življenja.