Zakaj kruh redi tudi takrat, ko z njim ne pretiravamo? To je metabolična past pšenične moke

Pšenična moka lahko aktivira gene, ki ogljikove hidrate neposredno pretvarjajo v maščobo, opozarja nova raziskava, ki odpira pomembna vprašanja o vplivu ene najpogostejših živil na človeški metabolizem.

Kruh ima po ugotovitvah znanstvenikov sposobnost, da dobesedno »reprogramira« presnovo – ta preneha učinkovito porabljati energijo in začne intenzivneje kopičiti maščobne zaloge, tudi kadar skupni energijski vnos ostaja nespremenjen.

Čeprav nutricionisti že desetletja opozarjajo na povezavo med kruhom in debelostjo, natančni mehanizmi delovanja pšenične moke na presnovo doslej niso bili povsem pojasnjeni.

Kaj se dogaja v telesu

Japonski raziskovalci so se zato osredotočili na dogajanje na molekularni ravni, ko pšenica postane glavni vir energije. Njihove ugotovitve kažejo, da težava ni zgolj v »presežku hrane«, temveč v tem, kako telo spremeni svoje prioritete.

Ključno odkritje znanstvenikov z Univerze Metropolitan v Osaki je, da prehrana, bogata s pšenično moko, neposredno upočasni porabo energije (kalorij). Rezultati raziskave so bili januarja objavljeni v strokovni reviji Molecular Nutrition & Food Research.

Namesto da bi telo kalorije uporabljalo kot gorivo za gibanje in osnovne življenjske funkcije, se presnova pod vplivom kruha preklopi v nekakšen »varčevalni način«, v katerem postane shranjevanje maščob prednostna naloga.

Ti izsledki kažejo, da povečanje telesne mase morda ni posledica specifičnih učinkov pšenice same, temveč močne nagnjenosti k uživanju ogljikovih hidratov in s tem povezanih presnovnih sprememb.

Raziskovalci so v nadzorovanih laboratorijskih razmerah izvedli poskus na miših. Primerjali so njihovo običajno, uravnoteženo prehrano na osnovi žit s tremi vrstami »priboljškov«:

• navadnim kruhom,
• pečeno pšenično moko,
• pečeno riževo moko.

Rezultati so bili jasni: miši so izrazito raje posegale po izdelkih iz pšenice.

Ko so prešle na prehrano, bogato s pšenično moko, se je pri njih hitro povečal delež maščobnega tkiva, učinek pa je bil še posebej izrazit pri samcih. Analize krvi, hormonov in ravni sladkorja so razkrile globlje presnovne spremembe, ki jih tehtnica sama ne pokaže.

Genetski sprožilec za kopičenje maščob

Podrobnejša analiza tkiv je pokazala skrb vzbujajoče spremembe v izražanju genov v jetrih. Znanstveniki so ugotovili, da povečanje telesne teže in kopičenje maščob nista bila posledica pomanjkanja gibanja ali prenajedanja, temveč neposredno sestave hrane.

Pri prehrani, ki temelji na pšenični moki, telo v mirovanju in med aktivnostjo porabi manj kalorij, hkrati pa se aktivirajo geni, odgovorni za pretvorbo ogljikovih hidratov v maščobne zaloge. Poenostavljeno: kruh telesu »sporoča«, naj upočasni presnovo in začne kopičiti maščobo.

Dobra novica: učinek ni trajen

Raziskava prinaša tudi spodbudno ugotovitev, proces ni nepovraten. Ko so miši ponovno prešle na uravnoteženo prehrano brez bele moke, se je pridobivanje telesne mase ustavilo.

Še pomembneje: presnovne spremembe v jetrih so se začele obračati, kar nakazuje, da škoda, ki jo povzroča pretirano uživanje kruha, ni trajna, če pravočasno spremenimo prehranske navade.

Upamo, da bodo te ugotovitve v prihodnje služile kot znanstvena osnova za iskanje ravnovesja med okusom in zdravjem, tako pri prehranskem svetovanju kot pri razvoju živil.

Omejitve raziskave

Kljub prepričljivim rezultatom raziskovalci opozarjajo, da je bila študija izvedena na miših, ne na ljudeh. Čeprav obstaja velika verjetnost, da se podobni procesi dogajajo tudi pri človeku, bodo potrebne dodatne raziskave za potrditev teh učinkov.

Poleg tega nameravajo znanstveniki preučiti širši nabor živil, da bi natančno določili, katera sestavina v pšenici sproži takšen presnovni odziv.

Na presnovo pa vplivajo tudi številni drugi dejavniki, med njimi hormonske spremembe in staranje, ki lahko dodatno pospešijo ali upočasnijo odziv telesa na eno najbolj priljubljenih živil - kruh.