Zakaj med vročinskim valom nismo lačni? Telo se v vročini odzove na zelo poseben način

Med vročinskimi valovi marsikdo opazi, da nima običajnega apetita. Hrana nas ne mika, večji obroki postanejo neprijetni, včasih pa se pojavi celo slabost. To ni naključje. Ko se telesna temperatura dvigne, se v telesu sproži več mehanizmov, ki lahko zmanjšajo občutek lakote.

Vročina vpliva na številne telesne procese. Medtem ko je zaradi visokih temperatur pogosto najbolj očitna utrujenost, slabši spanec ali povečana žeja, lahko vročina pomembno vpliva tudi na prebavo in tek.

Zmanjšan tek je lahko normalen odziv telesa na vročino. Težava nastane, če zaradi njega več ur ali celo dni zaužijemo premalo tekočine, energije in pomembnih hranil.

Možgani v vročini zmanjšajo občutek lakote

Eden od razlogov za manjši tek se skriva v možganih. Možgani zaznavajo spremembe telesne temperature in lahko ob pregrevanju sprožijo signale, ki zmanjšajo željo po hrani. Telo se na ta način poskuša zaščititi pred dodatnim nastajanjem toplote. Hrana in prebava namreč zahtevata energijo in nekoliko povečata notranjo telesno temperaturo. Ko je človeku že zelo vroče, telo zato naravno zmanjšuje potrebo po dodatnem vnosu hrane.

Kri se preusmeri stran od prebavil

Ko se telo poskuša ohladiti, se spremeni tudi pretok krvi. Več krvi se usmeri proti koži, kjer omogoča učinkovitejše oddajanje toplote in potenje. Zaradi tega je lahko pretok krvi skozi prebavila nekoliko manjši. Posledica je lahko počasnejše delovanje prebavnega sistema in posledično manjši občutek lakote. Pri zelo visokih temperaturah se lahko pojavi tudi slabost. To je eden od razlogov, zakaj je velik in težak obrok med vročinskim valom pogosto precej manj prijeten kot običajno.

Vplivajo tudi hormoni

Na občutek lakote pomembno vplivajo hormoni, ki nastajajo v prebavilih. Vročina lahko skupaj s telesno dejavnostjo vpliva na njihovo delovanje in s tem tudi na apetit. To je še posebej pomembno pri ljudeh, ki že sicer nimajo velikega teka ali jemljejo zdravila, ki vplivajo na hormone, povezane z občutkom sitosti in lakote.

Tudi prebava dodatno segreva telo

Telo med prebavljanjem hrane porablja energijo, pri tem pa nastaja tudi toplota. Če je telesna temperatura zaradi zunanje vročine že povišana, je lahko naravni odziv organizma, da se velikim obrokom izogiba. Telo se želi ohladiti, ne pa ustvarjati dodatne toplote. Zato se v vročem vremenu pogosto bolj priležejo hladne in lažje jedi.

Kdo je zaradi vročine še posebej ogrožen?

Vročina ne vpliva na vse ljudi enako. Med bolj občutljivimi so otroci in starejši, saj njihovo telo težje uravnava telesno temperaturo. Večje tveganje imajo tudi ljudje s kroničnimi boleznimi, zlasti boleznimi srca in pljuč. Posebna previdnost je potrebna pri ljudeh, ki so telesno zelo aktivni, trenirajo na prostem ali opravljajo fizično delo v vročini. Pri njih so potrebe po tekočini in energiji večje, hkrati pa lahko zaradi vročine apetit še dodatno pade.

Tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na tek, morajo biti pozorni, saj lahko kombinacija zdravila in vročine občutek lakote še zmanjša.

Kako se prehranjevati med vročinskim valom?

Jejte takrat, ko je hladneje. Če vam veliki obroki sredi dneva ne ustrezajo, jih lahko prestavite v hladnejši del dneva. Zajtrk je lahko zgodaj zjutraj, večji obrok pa pozneje zvečer, ko temperature začnejo padati. Pomembno je, da zaradi vročine hrane ne izpustimo za ves dan.

Jejte manjše obroke večkrat na dan

Če vam velik krožnik hrane povzroča odpor, ga razdelite na več manjših obrokov. Namesto treh velikih obrokov lahko čez dan zaužijete več manjših porcij. Tako je lažje zagotoviti dovolj energije in hranil, tudi če je tek zmanjšan.

Na pitje ne čakajte do žeje

V vročini je hidracija še pomembnejša od prehranjevanja. Pijte redno čez ves dan in ne čakajte, da postanete zelo žejni. Pri močnem potenju so potrebe po tekočini še večje. Eden od preprostih znakov, na katerega je treba biti pozoren, je urin. Če postane izrazito temen in ga je občutno manj kot običajno, je to lahko znak, da telo potrebuje več tekočine. Pri večjih izgubah tekočine zaradi močnega potenja je treba poleg vode razmisliti tudi o nadomeščanju elektrolitov, zlasti pri daljšem telesnem naporu.

Izbirajte hladnejšo in lažjo hrano

Ko je zunaj zelo vroče, težki in vroči obroki pogosto niso najboljša izbira. Primernejše so lahko solate, hladne zelenjavne jedi, jogurt, sadje, lubenica in druge jedi, ki jih je mogoče zaužiti ohlajene. Vendar pazite, da prehrana zaradi tega ne postane hranilno revna.

Ne pozabite na beljakovine in ogljikove hidrate

Tudi če niste lačni, telo še vedno potrebuje energijo. V prehrani naj ostanejo kakovostni viri beljakovin, na primer ribe, jajca, mlečni izdelki, stročnice ali pusto meso. Pomembni so tudi ogljikovi hidrati, ki telesu zagotavljajo energijo. Če je apetit zelo slab, so lahko praktični manjši, a hranilno bogati obroki.

Prehranskih dopolnil ne jemljite na pamet

Če zaradi vročine nekaj dni jeste manj, to še ne pomeni, da potrebujete multivitaminske pripravke. Če pa je vnos hrane dalj časa izrazito zmanjšan ali obstaja sum na pomanjkanje posameznih hranil, se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Kdaj zmanjšan tek ni več normalen?

Manjši apetit med vročinskim valom je lahko prehoden. Pozorni pa moramo biti, če se težave stopnjujejo ali vplivajo na vsakodnevno življenje.

Zdravniški nasvet je priporočljiv, če človek:

• zelo malo ali skoraj nič ne je,
• ne more zaužiti dovolj tekočine,
• urinira bistveno manj kot običajno,
• ima zelo temen urin,
• je izrazito šibek ali omotičen,
• ima vztrajno slabost ali bruha,
• težko opravlja običajne vsakodnevne dejavnosti.

Posebno previdni morajo biti starejši, otroci, kronični bolniki in ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na ravnovesje tekočin ali apetit.

Vročina lahko zmanjša lakoto, ne pa potreb telesa

Dejstvo, da v vročini nismo lačni, še ne pomeni, da telo ne potrebuje energije in tekočine. Prav nasprotno. Zaradi potenja so izgube tekočine lahko velike, telesna dejavnost pa potrebe po energiji še poveča. Zato med vročinskim valom ne smemo čakati, da nas močno odžeja ali da postanemo lačni. Pijmo redno, jejmo manjše in lažje obroke ter spremljajmo počutje.

Če zmanjšan apetit spremljajo izrazita šibkost, zmanjšano uriniranje, omotica ali nezmožnost zadostnega pitja, ne gre več zgolj za običajno posledico vročine, ampak za opozorilne znake, ki jih je treba vzeti resno.