
Galerija

December je edini mesec, ko je pred vodo veliko več drugih pijač. Vendar, tudi pozimi moramo biti najbolje hidrirani. Tudi, ko nas malce zebe, in vsak dan popijemo osem kozarcev vode oziroma približno dva litra tekočine. A resnica je precej bolj zapletena in hkrati pomirjujoča.
Čeprav se zdi nenavadno, lahko zdravi ljudje v skrajnih primerih utrpijo resne zaplete tudi zaradi prekomernega pitja vode. Na srečo ima človeško telo izjemno natančne mehanizme za uravnavanje ravnovesja tekočin in elektrolitov, zato so takšni primeri izjemno redki. V večini situacij telo samo poskrbi, da dobimo točno toliko tekočine, kot jo potrebujemo.
Vedno znova se v šolah, športnih okoljih in na delovnih mestih pogosto pojavljajo različni »hidracijski izzivi«, od pitja točno določene količine vode do tako imenovanih »galonskih izzivov«. Namenjeni so spodbujanju zdravja in skupinskega duha, a hkrati utrjujejo zmotno prepričanje, da je pitje vode onkraj občutka žeje vedno koristno. To ne drži.
To vprašanje ste slišali že večkrat, kajne? Potrebe po vodi so individualne in so predvsem odvisne od tega, koliko tekočine izgubimo. Ključni dejavniki so trije: Telesna teža - večje telo praviloma potrebuje več tekočine. Okoljska temperatura - v vročini se več potimo in izgubljamo več vode. Stopnja telesne dejavnosti - intenzivnejša vadba pomeni večje izgube tekočine s potenjem.
Zato univerzalno pravilo, kot je »osem kozarcev vode na dan«, preprosto ne more ustrezati vsem.
Izvor priporočila o dveh litrih vode na dan ni povsem jasen. Najverjetneje gre za napačno razlago starejših prehranskih smernic, ki poudarjajo, da dnevni vnos vode vključuje vso tekočino - ne le čiste vode, temveč tudi tekočino iz hrane in drugih pijač.
Sadje, zelenjava, juhe, mleko, sokovi, kava, čaj in celo pivo vsebujejo vodo, ki prispeva k dnevni hidraciji. To pomeni, da večina ljudi priporočeno količino tekočine doseže že brez zavestnega pitja dodatnih kozarcev vode.
Pomembno je tudi vedeti, da kofeinske pijače, kot sta kava in čaj, ne povzročajo večjega izločanja vode, kot je je v njih sami. Alkohol ima sicer blag diuretični učinek, a tudi ta prispeva k skupnemu vnosu tekočine.
Ravnovesje tekočin v telesu - strokovno imenovano homeostaza - nadzorujejo predvsem ledvice, ki se v realnem času prilagajajo potrebam telesa. Ob najmanjšem odstopanju od ravnovesja v nekaj sekundah sprožijo ustrezne odzive: bodisi z zadrževanjem vode bodisi s povečanim izločanjem urina.
Zato po pretiranem pitju hitro začutimo potrebo po uriniranju, ob pomanjkanju tekočine pa telo zmanjša izločanje urina. Ta natančni sistem je bistveno učinkovitejši od katere koli aplikacije ali splošnega priporočila.
V določenih primerih da:
Redno pitje približno dveh litrov tekočine na dan lahko zmanjša tveganje za ledvične kamne pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni. Prav tako lahko zmanjša pogostost okužb sečil pri posameznikih z zgodovino teh težav.
Po drugi strani pa znanost ne potrjuje jasno, da bi večje količine vode same po sebi izboljšale videz kože, delovanje ledvic ali odpravile zaprtje. Pitje vode tudi ne vodi samodejno v hujšanje, razen če z njo nadomestimo sladkane pijače ali zmanjšamo vnos kalorij pred obroki.
Nekatere raziskave kažejo, da lahko boljša hidracija izboljša kognitivne sposobnosti. Pri določenih ljudeh pitje vode pozitivno vpliva tudi na razpoloženje, saj lahko aktivira možganske centre nagrajevanja. Hkrati pa slikanje možganov kaže, da je pitje tekočine brez občutka žeje telesu neprijetno in zahteva več napora. Dolgotrajno pretiravanje s pitjem lahko vodi v kronično pogosto uriniranje, kar obremenjuje sečila in ledvice.
Če niste žejni, dodatno pitje vode verjetno ne bo prineslo posebnih zdravstvenih koristi, a tudi večini ljudi ne bo škodovalo. Najbolj zanesljivo vodilo ostaja občutek žeje.
Če bi lahko govorile, bi ledvice verjetno rekle, da so številni hidracijski izzivi predvsem dobro oglaševana tekmovanja v tem, kdo bo večkrat obiskal stranišče.