Zakaj nas med jesensko rekreacijo najprej zebe v prste? Zanimiv razlog

Ko se jeseni temperature spustijo, se pri rekreaciji pogosto zgodi nekaj nenavadnega: telo je ogreto, noge brez težav opravljajo svoje delo, iz ust se v hladnem zraku že kadi, prsti na rokah in nogah pa so ledeni. Zakaj prav ti deli telesa tako hitro občutijo mraz?

Jesenski tek ali kolesarjenje imata skoraj svoj temperaturni ritual. Na začetku nas zebe, po nekaj minutah je občutek prijeten, nato se zaradi napora začnemo potiti. Če smo se oblekli napačno, se lahko ob počasnejšem tempu ali postanku mraz hitro vrne.

Prsti na rokah in nogah so pri tem pogosto prvi opozorilni znak, da je poletje dokončno končano.

Ko je zunaj hladno, telo varčuje s toploto

Človeško telo si prizadeva vzdrževati razmeroma stalno notranjo temperaturo. Ko smo izpostavljeni mrazu, zato začne zmanjševati izgubo toplote. Eden od pomembnih mehanizmov je zoženje krvnih žil v koži in okončinah. Na ta način se zmanjša pretok krvi skozi najbolj oddaljene dele telesa, več toplote pa ostane na območju trupa, kjer so najpomembnejši notranji organi.

Prsti so pri tem na slabšem. Od središča telesa so najbolj oddaljeni, imajo majhno mišično maso in so zato še posebej občutljivi na spremembe temperature. Ko se žile zožijo, se lahko temperatura kože na prstih precej hitro zniža. Zato ni nič nenavadnega, če imamo pri jesenskem teku topel trup, medtem ko so prsti hladni.

Na kolesu je mraz še izrazitejši

Pri kolesarjenju se temu pridruži še veter. Pravzaprav ga ustvarjamo sami, saj se zaradi hitrosti ves čas premikamo skozi zrak. Pri nizkih jesenskih temperaturah je zato lahko občutek mraza na kolesu precej izrazitejši kot pri enako hitri hoji ali teku. Hladen zrak neprestano odvaja toploto s površine telesa, izpostavljeni pa so predvsem prsti na rokah, stopala, obraz in ušesa.

Poseben problem je tudi zmanjšana gibljivost prstov. Če so roke zaradi mraza otrple, je lahko težje učinkovito upravljati zavorne in prestavne ročice. Pri kolesarjenju zato zaščita rok ni samo vprašanje udobja, ampak tudi varnosti.

Največja napaka ni vedno premalo oblačil

Jeseni marsikdo naredi napako že pred odhodom. Ker je zunaj hladno, se obleče pretoplo. Med gibanjem pa se telo začne hitro segrevati in potiti. Če oblačila zadržujejo vlago, se njihov izolacijski učinek zmanjša. Ko nato zmanjšamo intenzivnost, se ustavimo ali nas začne hladiti veter, lahko mokra oblačila povzročijo precej hitrejši občutek mraza. Zato pri jesenski rekreaciji ni bistveno samo vprašanje, koliko oblačil imamo na sebi, ampak tudi, kako so izbrana.

Najbolj praktično je oblačenje po plasteh. Prva plast naj pomaga odvajati znoj stran od kože, naslednja zagotavlja toploto, zunanja pa po potrebi ščiti pred vetrom in dežjem.

Rokavice in nogavice niso nepomemben dodatek

Pri jesenskem teku lahko že tanke športne rokavice naredijo veliko razliko. Pri kolesarjenju so zaradi hitrosti pogosto potrebne še nekoliko bolj zaščitne rokavice, posebno če je jutro hladno ali piha. Podobno velja za stopala. Preveč tanke nogavice v kombinaciji s prezračevanimi poletnimi kolesarskimi čevlji so lahko pri nižjih temperaturah hitro premalo. Pomembno pa je, da obutev ni pretesna. Če zaradi debelejših nogavic stopalo stisnemo v pretesen čevelj, lahko s tem dodatno omejimo krvni obtok in povzročimo še bolj mrzle prste. Pri kolesarjenju lahko pomaga tudi zaščita pred vetrom, saj je stopalo med vožnjo neposredno izpostavljeno hladnemu zraku.

Kdaj mraz ni več samo neprijeten?

Hladni prsti so pri jesenski rekreaciji običajen pojav. Vendar pa izrazita otrplost, močna bolečina ali nenavadna sprememba barve kože niso nekaj, kar bi bilo pametno preprosto odmisliti. Če prsti postanejo izrazito bledi ali modrikasti, če se pojavljajo ponavljajoče se težave tudi pri razmeroma zmernem mrazu ali če se po ogretju dolgo ne povrnejo v običajno stanje, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.

Pri večini rekreativcev pa je razlaga precej preprosta: telo v hladnem vremenu poskuša čim bolje ohraniti toploto tam, kjer jo najbolj potrebuje. Prsti so pri tem med prvimi, ki občutijo posledice. In zato velja nekoliko nenavadno jesensko pravilo: na začetku vadbe nam je lahko malenkost hladno.

Če nam je popolnoma prijetno toplo že pred prvim korakom ali prvim pritiskom na pedalo, obstaja precejšnja možnost, da smo se oblekli za šport, ki ga pravzaprav še nismo začeli izvajati. Za sedenje je namreč dovolj že precej manj opreme.