Zakaj pozimi ostanemo brez sape že pri navadni hoji?

Pozimi se marsikomu zgodi isto: hoja, ki je bila jeseni povsem lahka, naenkrat postane naporna. Po stopnicah se zadihamo hitreje, pri vadbi zmanjka moči, včasih pa se zdi, da telo preprosto noče sodelovati. Večina ljudi krivi mraz, vendar je resnica precej bolj zapletena in hkrati zelo logična.

Manj gibanja pomeni manj vzdržljivosti

Glavni razlog za hitro zadihanost pozimi je bistveno manj gibanja. V hladnejših mesecih je manj spontanih sprehodov, več sedenja in več časa preživimo v zaprtih prostorih. Telo se hitro prilagodi nižji ravni aktivnosti in začne izgubljati del vzdržljivosti.

Ko se nato odpravimo na daljši sprehod ali po stopnicah, nas preseneti občutek utrujenosti, čeprav gre za obremenitev, ki je bila še pred nekaj meseci povsem običajna.

Hladen zrak vpliva na dihanje

Pomemben dejavnik je tudi dihanje v hladnem zraku. Pozimi pogosto dihamo plitvejše in hitreje, kar pomeni manj kisika za mišice. Posledica je hitrejša zadihanost in občutek, da nas zmanjka, še preden se telo zares ogreje. Poleg tega mrzel zrak draži dihalne poti, kar dodatno obremeni dihalni sistem, zlasti pri hoji v hrib ali hitrejšem tempu.

Manj sonca, manj energije

Svoje prispeva tudi pomanjkanje sončne svetlobe. Krajši dnevi in manj dnevne svetlobe vplivajo na razpoloženje, raven energije in pogosto tudi na pomanjkanje vitamina D, ki ima pomembno vlogo pri mišični moči in splošnem počutju. Kombinacija slabšega razpoloženja, manj gibanja in nižje ravni energije hitro ustvari občutek splošne utrujenosti.

Obleka kot pogosto spregledan dejavnik

Pomembno vlogo ima tudi oblačenje. Če smo premalo oblečeni, telo porablja dodatno energijo za ogrevanje. Če smo preveč oblečeni, se pregrejemo, hitreje utrudimo in dihamo težje. Oboje vodi v slabšo telesno zmogljivost že pri zmerni aktivnosti.

Dobra novica: stanje je hitro popravljivo

Dobra novica je, da to ni trajno stanje. Redna, zmerna hoja, nekaj raztezanja in postopno povečevanje aktivnosti pomagajo, da se telo ponovno prilagodi. Če vas pozimi hitreje zmanjka, to ni nujno znak slabega zdravja, temveč jasen signal, da telo potrebuje več gibanja in boljšo dnevno rutino.

Samo 5 minut gibanja na dan ali to res kaj pomaga?

Zakaj »malo« pogosto pomeni veliko več, kot si mislite? Veliko ljudi verjame, da se gibanje splača le, če traja dolgo in je naporno. Če nimajo vsaj pol ure časa ali energije, raje ne naredijo ničesar. Prav takšna miselnost pa je ena največjih ovir za boljše počutje, še posebej v zimskih mesecih.

Pet minut je vedno boljše kot nič

Resnica je preprosta: pet minut gibanja na dan je neprimerno boljše kot popolna neaktivnost. Telo se zelo hitro odziva na redne dražljaje. Že kratek, vsakodneven gib pomaga ohranjati mišično aktivnost, gibljivost sklepov in osnovno kondicijo.

Kaj lahko naredimo v petih minutah?

Pet minut je dovolj za nekaj osnovnih vaj: nekaj počepov ob stolu, kroženje z rameni, raztezanje hrbta ali lahkotno hojo po stanovanju. Takšno gibanje izboljša prekrvavitev in zmanjša togost, ki se pogosto pojavi zaradi dolgotrajnega sedenja.

Psihološki učinek majhnih ciljev

Pomemben je tudi psihološki vidik. Majhen cilj je lažje dosegljiv. Pet minut gibanja ne deluje zastrašujoče, zato se lažje spravimo v akcijo. Pogosto se zgodi, da se po petih minutah počutimo bolje in nadaljujemo še nekoliko dlje, povsem spontano in brez pritiska.

Gibanje izboljšuje tudi razpoloženje

Redno, tudi zelo kratko gibanje pozitivno vpliva na razpoloženje. Med gibanjem telo sprošča hormone dobrega počutja, kar je v zimskem času še posebej pomembno za duševno in telesno ravnovesje.

Čeprav se sliši skromno, pet minut gibanja vsak dan pomeni več kot pol ure aktivnosti na teden. To je dovolj, da telo ne »zmrzne« v neaktivnosti.

Če imate občutek, da nimate časa ali energije, začnite najmanjši možen korak. Pet minut je dovolj, da telesu sporočite: še vedno skrbim zate.