Zakaj se nam jeseni nenadoma ne ljubi več trenirati? Krivec ni lenoba

Julija smo šli po službi še na kolo. Oktobra pridemo domov, zunaj je že tema in kavč nenadoma ponudi zelo prepričljiv program večera. Toda za padec motivacije jeseni ni nujno kriva lenoba. Spremenijo se svetloba, dnevni ritem in pogoji za vadbo.

Poleti imamo občutek, da je dan skoraj neskončen. Služba se konča, zunaj pa je še vedno dovolj svetlobe za tek, kolesarjenje, sprehod ali vadbo na prostem.

Jeseni je zgodba drugačna. Ko pridemo iz službe, je lahko zunaj že tema, temperature so nižje, pogosto dežuje, tla so mokra, v gozdu pa nas čakajo spolzko listje, korenine in blato. Telo zato dobi precej drugačno sporočilo kot sredi poletja. To pa še ne pomeni, da smo postali leni.

Tema vpliva na dnevni ritem

Svetloba je eden najpomembnejših signalov za naš notranji dnevni ritem. Vpliva na budnost, spanje in procese, povezane z menjavanjem dneva in noči. Zato ni nenavadno, da se človek ob temnem jesenskem večeru počuti drugače kot ob dolgem poletnem dnevu. Poleti je odločitev za trening pogosto preprosta. Pogled skozi okno pove, da je zunaj še dan. Jeseni pa isti pogled lahko pomeni: dan se končuje, zunaj je hladno in verjetno bo kmalu deževalo. Takrat postane odločitev za vadbo težja.

Motivacija je slab urnik

Ena največjih napak je, da vsak trening prepustimo trenutnemu razpoloženju. Vprašanje »Ali se mi danes ljubi?« ima namreč precej predvidljiv odgovor, kadar smo utrujeni, zunaj pa je tema in hladno. Včasih se nam bo. Pogosto se nam ne bo. Veliko bolje deluje navada. Če je na primer torek dan za tek, kolesarjenje ali drugo vadbo, naj bo trening del urnika podobno kot službena obveznost, kosilo ali sestanek.

Pomaga tudi dobra priprava. Športna torba je lahko pripravljena že prej, oblačila za vadbo pri roki, trening pa načrtovan tako, da ni treba po službi najprej sesti na kavč. Ta ima namreč eno veliko taktično prednost. Na njem že sedimo.

Jeseni lahko spremenimo urnik

Ni nobenega razloga, da bi morali jeseni za vsako ceno ohraniti poletni urnik vadbe. Nekomu bo bolj ustrezal jutranji trening, drugemu vadba med dnevom, tretjemu pa obisk fitnesa ali druge notranje vadbe po službi. Pomembnejša od ure je kontinuiteta. Če zaradi teme kolesarjenje med tednom ni več praktično, je mogoče del treninga prestaviti v notranjost. Če je tek po službi neprijeten, je lahko rešitev jutranji tek ob koncu tedna pa daljši trening na prostem. Cilj ni junaštvo, ampak ohranjanje gibanja. In če kakšen večer trening odpade? Tudi nič hudega. Zdrav življenjski slog se ne sesuje zaradi enega deževnega torka. Težava nastane, če deževni torek traja do marca.

Jeseni se spremeni tudi teren

Krajši dnevi niso edina sprememba. Jesen spremeni tudi podlago, po kateri treniramo. Jesenski gozd je lahko čudovit. Rumeno, oranžno in rdeče listje je odlično za fotografije, nekoliko manj prijazno pa je lahko do tekača ali kolesarja, ki mora na spolzki podlagi hitro reagirati. Pot, po kateri smo avgusta brez razmišljanja tekli ali kolesarili, oktobra ni nujno več ista pot. Dež, mokro listje, blato, korenine in nižje temperature spremenijo pogoje. In fizike jesenska motivacija ne zanima.

Mokro listje je lahko presenetljivo nevarno

Pri jesenski vadbi je eden prvih problemov oprijem. Mokro listje lahko ustvari gladko plast med tekaškim čevljem in podlago. Še posebej spolzke so lahko mokre korenine, kamni, leseni mostički in druge gladke površine.Na cesti so problematični tudi  kovinski pokrovi jaškov in bele talne označbe, kadar so mokri. Tekač lahko tveganje zmanjša tako, da nekoliko skrajša korak in zmanjša hitrost. Pri kolesarjenju je pomembno predvsem pravočasno zaviranje, počasnejši vstop v ovinek in manj sunkovitih sprememb smeri. Jeseni ni nič narobe, če je trening nekoliko počasnejši.

Ko izgine svetloba, mora priti vidljivost

Oktobra se dan hitro krajša, zato lahko trening, ki bi ga poleti brez težav opravili podnevi, jeseni končamo v mraku. Pri teku so koristna svetla oziroma odsevna oblačila, v popolni temi pa tudi naglavna svetilka oziroma drug ustrezen vir svetlobe. Kolesar potrebuje ustrezne luči in mora poskrbeti, da je dobro viden. Pri tem ne gre samo za to, da kolesar ali tekač vidi druge udeležence v prometu. Pomembneje je, da drugi pravočasno vidijo njega. To je ena od osnovnih prilagoditev rekreativnega športa krajšemu dnevu.

Trening ni treba izvesti za vsako ceno

Jeseni se lahko spremeni tudi načrt vadbe. Če je gozd spolzek, hitri spusti niso najboljša izbira. Če močno dežuje, je smiselno izbrati varnejšo traso. Če se med treningom nepričakovano stemni, je lahko pametneje vadbo skrajšati. To ni popuščanje. To je prilagajanje razmeram. Rekreativec z izkušnjami se prej ali slej nauči, da ni treba vsakega treninga dokončati natančno tako, kot si ga je zamislil doma. Včasih je bolj pomembno, da se varno vrne domov in naslednji trening opravi brez posledic.

Jeseni ne potrebujemo več motivacije

Morda je zato napačno vprašanje, kako jeseni najti več motivacije za trening. Bolj uporabno vprašanje je, kako trening prilagoditi jeseni. Morda je treba vadbo prestaviti na jutro. Morda izbrati drugo traso. Morda teči nekoliko počasneje, kolesariti bolj previdno ali del treninga opraviti v notranjih prostorih. Pomembno je, da se gibanje nadaljuje. Jeseni ni treba trenirati manj. Včasih je treba samo nekoliko manj dokazovati, kako vztrajni, hitri ali pogumni smo.

In ko zunaj ob šestih zvečer postane tema, to še ne pomeni, da je konec dneva za telesno dejavnost. Pomeni samo, da je prišel čas za nekoliko drugačen način treninga.