Zdravniki opozarjajo: Ta živila lahko pomagajo zmanjšati tveganje za raka debelega črevesa

Rak debelega črevesa in danke sodi med najpogostejše rake tudi v Sloveniji. Čeprav ni zagotovljenega načina, kako bolezen popolnoma preprečiti, raziskave kažejo, da lahko zdrav življenjski slog in uravnotežena prehrana pomembno zmanjšata tveganje za njen razvoj.

Strokovnjaki za prebavila poudarjajo, da je ključ do boljšega zdravja črevesja predvsem raznolika prehrana z veliko vlakninami, sadja, zelenjave in polnovrednih živil.

Katera živila naj bodo pogosto na jedilniku?

Med živili, ki jih številne raziskave povezujejo z boljšim zdravjem črevesja in manjšim tveganjem za raka debelega črevesa, izstopajo: križnice, kot so brokoli, cvetača, zelje, ohrovt in brstični ohrovt, navadni jogurt oziroma druga fermentirana živila, ovseni kosmiči, oreščki, sveže sadje, zlasti kivi, lubenica in citrusi, jabolka s cimetom, avokado.

Skupna značilnost teh živil je visoka vsebnost prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, ki podpirajo zdravo črevesno mikrobioto. Raznolika rastlinska prehrana pomaga ohranjati dobro prebavo in prispeva k zdravju debelega črevesa.

Več vlaknin pomeni bolj zdravo črevesje

Strokovnjaki priporočajo, da prehrana vsebuje čim več polnovrednih žit, stročnic, sadja, zelenjave, oreščkov in fermentiranih mlečnih izdelkov. Takšna prehrana spodbuja rast koristnih črevesnih bakterij, izboljšuje prebavo in zmanjšuje vnetne procese, ki lahko dolgoročno povečajo tveganje za razvoj bolezni. Po drugi strani je priporočljivo omejiti uživanje močno predelanih živil, sladkih pijač ter večjih količin predelanega in rdečega mesa.

Kaj je rak debelega črevesa?

Rak debelega črevesa in danke nastane v debelem črevesu ali danki. Gre za eno najpogostejših oblik raka v razvitem svetu. Tudi v Sloveniji vsako leto odkrijejo več kot tisoč novih primerov bolezni, zato strokovnjaki poudarjajo pomen preventivnih pregledov in zgodnjega odkrivanja. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od tega, kako zgodaj je bolezen odkrita.

Simptomi, ki jih ne smete prezreti

Med najpogostejše opozorilne znake sodijo:

• dolgotrajne spremembe odvajanja blata (driska ali zaprtje),
• pogostejša ali redkejša potreba po odvajanju,
• kri v blatu ali krvavitev iz danke,
• občutek nepopolnega izpraznjenja črevesa,
• bolečine v trebuhu,
• napihnjenost,
• nepojasnjeno hujšanje,
• dolgotrajna utrujenost, ki je lahko posledica slabokrvnosti.

Če kateri od teh simptomov traja več kot tri tedne, je priporočljivo čim prej obiskati osebnega zdravnika. Še posebej nujen je pregled ob pojavu krvi v blatu ali krvave driske.

Preventiva ostaja najmočnejše orožje

Poleg zdrave prehrane strokovnjaki priporočajo redno telesno dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže, opustitev kajenja ter uživanje alkohola. V Sloveniji pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni igra tudi preventivni presejalni program Svit, ki omogoča odkrivanje predrakavih sprememb in raka v zgodnji fazi, ko je zdravljenje najuspešnejše.