
Galerija

Že zelo majhne spremembe v vsakodnevnih navadah lahko pomembno vplivajo na zdravje in dolgoživost. Nova znanstvena spoznanja kažejo, da lahko pet dodatnih minut telesne dejavnosti na dan in pol ure manj sedenja pomagata milijonom ljudi živeti dlje.
Raziskave poudarjajo, da za pozitivne učinke na zdravje niso nujne velike in zahtevne spremembe življenjskega sloga. Tudi majhni koraki, ki so dosegljivi večini prebivalstva, lahko prinesejo merljive koristi na ravni celotne populacije.
Analiza podatkov več kot 135.000 odraslih iz več evropskih držav in ZDA je pokazala, da je že pet dodatnih minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na dan, kot je hitra hoja, povezano s približno 10-odstotnim zmanjšanjem tveganja za smrt.
Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da je 30 minut manj sedečega časa dnevno povezano s približno 7-odstotnim zmanjšanjem umrljivosti.
Največje koristi so se pokazale pri najmanj telesno dejavnih 20 odstotkih prebivalstva, kjer je že minimalno povečanje gibanja imelo izrazit pozitiven učinek. Ugotovitve so bile objavljene v ugledni medicinski reviji The Lancet.
Raziskovalci poudarjajo, da teh ugotovitev ne gre razumeti kot individualna priporočila za vadbo, temveč kot dokaz, da lahko majhne, realne spremembe življenjskega sloga pomembno izboljšajo zdravje prebivalstva kot celote.
Zmerno intenzivna dejavnost vključuje vse oblike gibanja, pri katerih se nekoliko pospeši dihanje, in naraste telesna toplota. To so na primer: hitra hoja, gospodinjska opravila, delo na vrtu, hoja po stopnicah.
Zmanjšanje sedenja je mogoče doseči z zelo preprostimi ukrepi, kot so počasni sprehodi, gibanje po stanovanju ali pogostejši odmori med dolgotrajnim sedenjem.
Druga obsežna raziskava, objavljena v znanstveni reviji eClinicalMedicine, je pokazala, da ima kombinacija manjših izboljšav pri spanju, telesni dejavnosti in prehrani še večji vpliv na dolgoživost.
Pri ljudeh z najslabšimi navadami na teh področjih so že zelo majhne spremembe prinesle opazne koristi: 5 minut več spanja na dan, 2 minuti dodatne zmerne do intenzivne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja ali stopnice), pol porcije zelenjave več dnevno, so bile povezane s približno enim dodatnim letom življenja.
Nasprotno pa je optimalna kombinacija zdravih navad - 7 do 8 ur spanja, več kot 40 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno in uravnotežena prehrana - povezana s skoraj desetletjem daljšo življenjsko dobo v primerjavi z najslabšimi življenjskimi vzorci.
Za slovenske razmere, kjer so bolezni srca in ožilja še vedno vodilni vzrok umrljivosti, so te ugotovitve posebej pomembne. Sporočilo raziskav je jasno: ni treba začeti z napornimi treningi ali popolno spremembo življenjskega sloga.
Že kratek sprehod, manj sedenja, nekaj minut več gibanja in majhne prehranske izboljšave lahko dolgoročno pomenijo razliko – tako za posameznika kot za zdravje celotne družbe.
Pet minut danes je lahko leto življenja jutri.