
Galerija

Nova raziskava potrjuje: gibanje, zdrava prehrana in redna miselna aktivnost lahko upočasnijo staranje možganov.
Staranje je neizogiben del življenja, vendar nove znanstvene ugotovitve prinašajo spodbudno novico. Ljudje, ki tudi v poznejših letih skrbijo za svoje telo in možgane, lahko občutno upočasnijo upad miselnih sposobnosti.
Obsežna raziskava, v kateri so sodelovali starejši odrasli z večjim tveganjem za razvoj demence, je pokazala, da kombinacija treh ključnih navad, redne telesne aktivnosti, zdrave prehrane in miselnih izzivov, pomaga ohranjati boljše kognitivne sposobnosti.
Udeleženci, ki so se držali priporočil, so na testih spomina, pozornosti in razmišljanja dosegali rezultate, primerljive z ljudmi, ki so bili od enega do dveh let mlajši.
Posebej spodbudno je, da so bili udeleženci raziskave večinoma v šestdesetih in sedemdesetih letih starosti. To pomeni, da za skrb za zdravje možganov ni nikoli prepozno.
Strokovnjaki poudarjajo, da ni treba postati vrhunski športnik ali se odreči vsem prehranskim užitkom. Pomembne so predvsem dolgoročne in vzdržne spremembe življenjskega sloga.
Eden najpomembnejših dejavnikov za zdrave možgane ostaja telesna aktivnost. Udeleženci raziskave so štirikrat tedensko izvajali približno 30 minut zmerno intenzivne vadbe. Poleg tega so dvakrat na teden dodali raztezne vaje in vadbo za moč.
Zmerna telesna aktivnost pomeni, da se srčni utrip pospeši in da nekoliko težje dihate, vendar se med vadbo še vedno lahko pogovarjate. To je lahko hitra hoja, kolesarjenje, plavanje, pohodništvo ali katera druga oblika gibanja, ki posamezniku ustreza.
Pomembno je, da izberete dejavnost, v kateri uživate, saj boste tako veliko lažje vztrajali.
Raziskovalci so posebno pozornost namenili tudi prehrani. Jedilnik je temeljil na večjih količinah zelenjave, predvsem listnate, jagodičevja, polnovrednih žit, rib in pustega mesa. Hkrati so priporočali omejevanje rdečega mesa, ocvrte hrane, hitre prehrane in sladkarij.
Za slovenske razmere to pomeni predvsem več sezonske zelenjave, stročnic, rib, oljčnega olja in manj industrijsko predelane hrane. Takšna prehrana ne koristi le srcu in ožilju, temveč tudi možganom, saj zmanjšuje dejavnike tveganja za razvoj demence.
Prav tako pomembna kot gibanje je redna miselna aktivnost. Strokovnjaki priporočajo reševanje križank in sudokujev, branje knjig, učenje tujega jezika, igranje glasbila ali vključevanje v družabne dejavnosti.
Pomembno je tudi ohranjanje socialnih stikov. Udeleženci raziskave so morali vsak teden spoznati novo osebo ali preizkusiti novo dejavnost. Prav kombinacija druženja, učenja in miselnih izzivov se je izkazala za izjemno koristno pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto iščejo eno samo živilo ali prehranski dodatek, ki bi zaščitil možgane pred staranjem. Vendar raziskava potrjuje, da čudežne rešitve ni.
Največ koristi prinaša celovit življenjski slog, v katerem se prepletajo gibanje, zdrava prehrana, kakovosten spanec, druženje in redna miselna aktivnost.
Raziskovalci bodo udeležence spremljali še več let, da bi ugotovili, kako dolgoročno učinkovite so spremembe življenjskega sloga.
Prav vztrajnost je namreč največji izziv. Mnogi po začetnem navdušenju postopoma opustijo nove navade in se vrnejo k staremu načinu življenja. Strokovnjaki zato svetujejo, da si postavite realne cilje, napredujete postopoma in poiščete podporo družine ali prijateljev.
Če bi morali ugotovitve raziskave strniti v en sam nasvet, bi se glasil preprosto: gibajte se, jejte čim bolj naravno hrano in vsak dan zaposlite svoje možgane.
Morda ne boste ustavili staranja, lahko pa pomembno vplivate na to, kako dolgo boste ohranili bister um, samostojnost in kakovostno življenje tudi v poznih letih.