Živeti dlje ali živeti bolje? Ključna razlika med življenjsko dobo in zdravim življenjem

Znanstveniki so odkrili molekule v hrani, ki celice »pretentajo«, da ostanejo mlade.

Znanstveniki z Univerze v Baslu v Švici so odkrili, da lahko določeni hranilni sestavni deli v hrani povzročijo blag stresni odziv v celicah mikroskopskih okroglih črvov (Caenorhabditis elegans).

Presenetljivo pa ta rahla oblika stresa organizmom ne škodi, nasprotno, krepi njihovo zdravje in jim pomaga ohranjati vitalnost tudi v starosti.

Ljudje danes živimo dlje kot kdaj prej, a dolgo življenje samo po sebi še ne pomeni tudi dobrega zdravja. Ključno vprašanje ni več le Koliko let lahko živim, temveč Kako kakovostno lahko živim, ko se staram.

Življenjska doba pomeni skupno število let, ki jih posameznik preživi, medtem ko izraz zdrava življenjska doba (ang. healthspan) opisuje, koliko od teh let preživimo v dobrem fizičnem in duševnem stanju.

Prehrana ima pri tem ključno vlogo. Znanstveniki že dolgo vedo, da tako količina kot tudi vrsta zaužitih hranil močno vplivata na procese staranja.

Ekipa, ki jo vodi profesorica Anne Spang z Univerze v Baslu, je pri raziskavah na mikroskopskih črvih ugotovila, da lahko določene molekule RNA, prisotne v hrani, povečajo vitalnost organizma tudi v poznejših obdobjih življenja.

»Te molekule preprečujejo nastanek škodljivih beljakovinskih skupkov, ki so običajno povezani s staranjem in boleznimi,« pojasnjuje Spangova. Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications.

Kako prehrana vpliva na staranje

S starostjo telo postaja manj učinkovito pri odstranjevanju poškodovanih beljakovin, ki se lahko začnejo kopičiti v celicah in tvoriti nevarne beljakovinske skupke. Ti skupki so glavni sprožilci številnih starostnih bolezni, med drugim mišičnih in nevrodegenerativnih, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, so zapisali na Scitechdaily.

Raziskovalci so ugotovili, da uravnotežena prehrana spodbuja daljšo zdravo življenjsko dobo, medtem ko določene sestavine v prehrani mikroskopskih črvov delujejo zaščitno.

Ne boste verjeli, kaj se zgodi z mišicami po 50. letu, če upoštevate ta pravila

Črvi se prehranjujejo predvsem z bakterijami, ki vsebujejo molekule dvojnoverižne RNA. »Te prehranske RNA se absorbirajo v črevesju in aktivirajo mehanizme nadzora kakovosti, ki ščitijo celice pred stresom,« pojasnjuje glavni avtor študije Emmanouil Kyriakakis. »Ta blagi stres v bistvu trenira telo, da se učinkoviteje spopada s poškodbami beljakovin.«

Prehranski mehanizmi upočasnjujejo staranje celic

Prehrana aktivira proces, imenovan avtofagija, celični »sistem čiščenja«, ki razgrajuje in reciklira poškodovane beljakovine. Tako se zmanjša nastajanje škodljivih beljakovinskih skupkov in upočasni staranje celic. »Presenetilo nas je, da črevesje komunicira z drugimi organi,« dodaja Kyriakakis. »Zaščitne učinke smo opazili ne le v črevesju, temveč tudi v mišicah in po celotnem organizmu.«

Zdravo staranje tudi pri črvih

Črvi z uravnoteženo prehrano so bili v starosti bolj aktivni in vitalni. »Molekule RNA v hrani sprožijo sistemski stresni odziv, ki črve ščiti pred nastajanjem beljakovinskih skupkov,« pravi Kyriakakis. »Na ta način se jim podaljša zdrava življenjska doba.«

Nasvet za zdravje: njegovi škodljivi učinki so presenetljivo dolgotrajni, zato pazite, kaj pijete

Ugotovitve potrjujejo, da prehrana močno vpliva na zdravje v poznejših letih življenja. »Določene snovi v hrani lahko spodbudijo telesne zaščitne mehanizme,« dodaja Spangova. »Z drugimi besedami, malo stresa je lahko koristnega.«

Ali bi lahko posamezna hranila podobno delovala tudi pri ljudeh in morda pomagala preprečevati starostne bolezni, še ni dokončno raziskano. Vendar je to po mnenju znanstvenikov povsem mogoče. Eno pa je že zdaj jasno: kar jemo, pomembno vpliva na to, kako se staramo.