
Galerija

Strokovnjaki za prehrano že več let opozarjajo, da lahko zmanjšanje uživanja rdečega mesa pomembno prispeva k boljšemu zdravju in daljši življenjski dobi. V ospredje prihajajo predvsem raziskave, ki povezujejo prekomerno uživanje mesa z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni.
Znanstvene študije so pokazale, da je pretirano uživanje rdečega mesa lahko povezano s povečanim tveganjem za bolezni srca, diabetes tipa 2 in nekatere oblike raka. Ena od obsežnejših raziskav, ki so jo izvedli mednarodni strokovnjaki s področja javnega zdravja, je odkrila izrazito povezavo med tako imenovanim heme železom v rdečem mesu ter večjo verjetnostjo razvoja diabetesa.
Heme železo, ki ga je največ v govedini, jagnjetini, drobovini ter nekaterih vrstah rib, se hitro absorbira v telesu, kar lahko dolgoročno vpliva na presnovo sladkorja in obremenjuje organizem. Strokovnjaki dodajajo, da so prehranske odločitve ena ključnih strategij pri preprečevanju kroničnih bolezni. Delna ali popolna zamenjava rdečega mesa z rastlinskimi beljakovinami ali belim mesom se je izkazala za učinkovito pot do manjšega tveganja.
Heme železo je oblika železa, ki jo najdemo izključno v živilih živalskega izvora, predvsem v rdečem mesu (govedina, jagnjetina, divjačina), drobovini in nekaterih ribah.
Največje tveganje med vsemi vrstami rdečega mesa predstavljajo procesirani izdelki, kot so slanina, hrenovke in mesni izdelki iz delikates. Raziskave jih povezujejo s povečanim tveganjem za rak debelega črevesa ter višjo stopnjo splošne smrtnosti. Zdravstvene smernice zato priporočajo, da posamezniki, ki dnevno zaužijejo več kot 90 gramov rdečega ali procesiranega mesa, količino zmanjšajo na približno 70 gramov ali še manj, če je mogoče.
Rdeče meso ostaja pomemben vir kakovostnih beljakovin in železa, ki je ključno za tvorbo rdečih krvničk. Vendar pa nutricionisti poudarjajo, da je zmernost bistvenega pomena. Najbolj zdrava prehrana je uravnotežena, raznolika in temelji na pretežno rastlinskih virih hrane.
Poleg prehrane strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen telesne aktivnosti, duševnega zdravja in zmanjševanja stresa. Prav celostni pristop naj bi bil glavni recept za dolgo, kakovostno življenje.