Znanstveniki odkrili skrivnost, kako upočasniti staranje po 65. letu

Dolga leta je veljalo prepričanje, da staranje prinaša predvsem postopno pešanje telesa in uma. Nova raziskava pa kaže precej bolj optimistično sliko. Številni ljudje po 65. letu ne le ohranjajo svoje sposobnosti, temveč jih lahko celo izboljšajo.

Ključ do uspešnejšega staranja naj bi bil presenetljivo preprost – način razmišljanja o starosti.

Staranje ni nujno pot navzdol

Raziskovalci so več kot desetletje spremljali več kot 11000 starejših odraslih in analizirali spremembe njihovih telesnih ter miselnih sposobnosti. Posebno pozornost so namenili dvema pomembnima kazalnikoma zdravja: kognitivnim sposobnostim oziroma delovanju možganov ter hitrosti hoje.

Hitrost hoje strokovnjaki pogosto obravnavajo kot enega najpomembnejših pokazateljev splošnega zdravja starejših, saj je povezana s samostojnostjo, tveganjem za hospitalizacijo in celo pričakovano življenjsko dobo. Rezultati so presenetili tudi raziskovalce.

Kar 45 odstotkov sodelujočih je v obdobju spremljanja izboljšalo vsaj eno od obeh sposobnosti. Pri približno tretjini se je izboljšalo delovanje možganov, več kot četrtina pa je postala telesno bolj zmogljiva in hitrejša pri hoji.

Pomembno je, da izboljšave niso bile zgolj statistična posebnost, temveč so bile dovolj izrazite, da bi jih strokovnjaki ocenili kot klinično pomembne.

Več kot polovica starejših kljubuje stereotipom

Ko so raziskovalci upoštevali še posameznike, pri katerih se miselne sposobnosti niso poslabšale, temveč so ostale stabilne, je bila slika še bolj spodbudna.

Izkazalo se je, da več kot polovica starejših odraslih ne ustreza stereotipu o neizogibnem miselnem nazadovanju. Pri mnogih staranje pomeni stabilnost, odpornost in v številnih primerih celo napredek. To kaže, da starost ni nujno obdobje neprestanega izgubljanja sposobnosti, kot pogosto verjamemo.

Kako pomemben je odnos do staranja?

Posebej zanimiva ugotovitev raziskave je bila povezanost med pozitivnim pogledom na staranje in dejanskim izboljšanjem telesnih ter miselnih sposobnosti.

Ljudje, ki so starost dojemali bolj pozitivno, so pogosteje napredovali tako na področju telesne pripravljenosti kot kognitivnih sposobnosti. Po mnenju strokovnjakov lahko prepričanja o staranju pomembno vplivajo na naše vedenje, motivacijo, telesno dejavnost in skrb za zdravje. Ker je tak način razmišljanja mogoče spreminjati, odpira možnosti za nove pristope k zdravemu staranju tako na ravni posameznika kot družbe.

Povprečje skriva pravo zgodbo

Strokovnjaki opozarjajo, da statistična povprečja pogosto ustvarjajo napačno predstavo o staranju.

Če pogledamo zgolj povprečne rezultate, se zdi, da po 65. letu vsi postopoma izgubljajo telesne in miselne sposobnosti. Toda podrobnejši vpogled v podatke pokaže precej drugačno sliko.

Velik delež starejših posameznikov namreč dosega opazne izboljšave, ki jih povprečja preprosto zakrijejo.

Prav zato raziskovalci pozivajo k spremembi pogleda na staranje. Namesto da bi starost povezovali izključno z upadanjem sposobnosti, bi jo morali razumeti kot življenjsko obdobje, v katerem so še vedno mogoči razvoj, napredek in novi dosežki.

Kaj to pomeni za starejše v Sloveniji?

Ugotovitve raziskave prinašajo pomembno sporočilo tudi za slovenske starejše. Redna telesna dejavnost, ohranjanje družabnih stikov, vseživljenjsko učenje, skrb za zdrav življenjski slog in pozitiven odnos do staranja lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja v poznejših letih.

Namesto da bi starost razumeli kot obdobje neizogibnega nazadovanja, jo lahko vse bolj dojemamo kot čas, ko je mogoče ohranjati vitalnost, samostojnost in celo izboljševati svoje sposobnosti.

Nova spoznanja tako prinašajo spodbudno novico: staranje ni nujno zgodba o izgubah. Za mnoge ljudi je lahko tudi zgodba o prilagajanju, odpornosti in nepričakovanem napredku.