
Galerija

Dolgotrajna znanstvena raziskava je razkrila presenetljivo ugotovitev: vrhunec telesne pripravljenosti dosežemo precej prej, kot večina ljudi misli. Hkrati pa prinaša tudi spodbudno sporočilo, z gibanjem lahko svojo telesno zmogljivost izboljšamo tudi v poznejših letih.
Obsežna 47-letna raziskava znanstvenikov z inštituta Karolinska Institutet je pokazala, da večina ljudi doseže vrhunec telesne pripravljenosti med 26. in 36. letom starosti.
Raziskovalci so ugotovili, da tako pri moških kot pri ženskah v tem obdobju dosežeta najvišjo raven telesna zmogljivost in mišična vzdržljivost. Po približno 35. letu pa se začne postopno upadanje fizične kondicije.
Ta ugotovitev je za mnoge presenetljiva, saj številni menijo, da je telo v najboljši formi šele v poznih tridesetih ali celo štiridesetih letih.
Rezultati raziskave kažejo, da se po 35. letu telesna pripravljenost in moč začneta zmanjševati, ne glede na to, koliko je posameznik telovadil v prejšnjih letih.
Raziskovalci opozarjajo, da je upad še posebej izrazit pri ljudeh z neaktivnim življenjskim slogom. Pri njih lahko po vrhuncu telesne pripravljenosti pride do precejšnjega poslabšanja telesne funkcije.
Med 35. in 63. letom se lahko telesna zmogljivost zmanjša celo za do 48 odstotkov. Sprva je upad počasen, z leti pa se proces pospešuje.
Kljub tem ugotovitvam raziskava prinaša tudi optimistično sporočilo. Odrasli, ki začnejo redno telovaditi šele v poznejših letih, lahko svojo telesno zmogljivost še vedno izboljšajo.
Ugotovili so, da lahko posamezniki, ki začnejo vadbo v srednjih letih, telesno zmogljivost povečajo za približno pet do deset odstotkov.
Po besedah vodje raziskave Maria Westerstahl z oddelka za laboratorijsko medicino je sporočilo raziskave jasno:
»Nikoli ni prepozno, da začnete z gibanjem. Naša študija kaže, da telesna dejavnost lahko upočasni upad telesne zmogljivosti, čeprav ga ne more povsem ustaviti.«
Dodala je še, da bodo raziskovalci v prihodnje poskušali ugotoviti, zakaj ljudje vrhunec telesne zmogljivosti dosežejo prav okoli 35. leta ter zakaj telesna aktivnost upad sicer upočasni, ne more pa ga popolnoma preprečiti.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, ponuja redko dolgoročno perspektivo razvoja telesnih sposobnosti čez desetletja.
Znanstveniki so ugotovili tudi zanimivo povezavo med izobrazbo in telesno pripravljenostjo. Posamezniki z univerzitetno izobrazbo so imeli praviloma boljšo aerobno kondicijo in večjo mišično vzdržljivost.
Švedska raziskava se je začela že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V njej sodeluje 427 naključno izbranih prebivalcev Švedske, rojenih leta 1958.
Znanstveniki spremljajo njihovo telesno pripravljenost od 16. do 63. leta starosti, pri čemer redno merijo njihovo moč, vzdržljivost in splošno fizično zmogljivost. Zaradi dolžine in natančnosti velja projekt za eno najtemeljitejših raziskav na tem področju.
Raziskava se nadaljuje še danes. Ko bodo udeleženci prihodnje leto dopolnili 68 let, jih čaka nova serija pregledov.
Znanstveniki pričakujejo, da bodo novi podatki razkrili še več o povezavi med telesno zmogljivostjo, življenjskim slogom, splošnim zdravjem in osnovnimi biološkimi procesi, ki vplivajo na staranje človeškega telesa.