Božič na podeželju je bil pred 80 leti prvovrsten družabni dogodek. Praznik, ki ga ni mogla uničiti ne vojna ne povojna komunistična oblast.

Galerija
Fotografija družine Jožefe in Franca Krambergerja iz Negove, slikana za božič leta 1943. Levo ob starših je Ludvik, desno je Ivan, v naročju očeta je Anica, ki živi v Kranju. Kot je razvidno, je bil tisto leto božič bel. FOTO: Osebni arhiv
Prazniki so zato, da jih praznujemo. Naj bodo državni, cerkveni, osebni ali drugi. Eden tistih, ki jih praznujejo katoliki, je božič in oznanja Jezusovo rojstvo. Slovenski verniki so ga praznovali tudi med vojno in po osvoboditvi. Kot je znano, je komunistična oblast zatirala vero tako, da je na vse načine ovirala praznovanje kakega verskega praznika, ovirala je celo obiske nedeljskih maš. Tak primer je bil, ko so morali na podeželju v času nedeljske maše obvezno pobirati koloradskega hrošča ali krompirjevca, pa čeprav ga sploh ni bilo.
Še dolga leta po koncu vojne je bil božič delovni dan. ...