Božične smrečice iz naših gozdov: koliko je treba odšteti zanje in katere so priljubljene

»Večina ljudi se za nakup novoletnega drevesca odloči nekje med 15. in 20. decembrom. Tisti najbolj neučakani pa to naredijo že prej – tem priporočamo podstavke, ki so namenjeni prav temu, premorejo pa tudi vodno rezervo. Vodo se namreč po potrebi doliva, rastlina tako ostane sveža, iglice pa ne odpadejo,« nam je Primož Povše, delovodja v podjetju Vrtnarski center Gozdno gospodarstvo Novo mesto (svoj sedež imajo, kako zgovorno, na Smrečnikovi ulici) kot pravi poznavalec razodeval, kdaj bodo šle božične jelke za med in kje jih lahko kupijo – že danes.

Smo pač v tistem času, ki mu pravimo adventni. Govorimo tudi o obdobju, ki mu pravimo veseli december. »Pri nas prodajamo raznorazna božična rezana drevesa: tako smrekice kot nordijske jelke. Te dobimo od podizvajalcev, vse pa so slovenskega izvora. Dostavljajo nam jih iz naših gozdov,« je opisal ponudbo, ki so jo imeli že v prvem decembrskem tednu in bo trajala vse do 24. decembra.

Če je brst zelen, je smrečica primerna in v dobri kondiciji.

Smrečica ali nordijska jelka – to je zdaj dilema. Sogovornik nam jo je v tistem pomagal razrešiti ... »Nordijska ali kavkaška jelka je nadvse podobna naši smrečici. Je pa vendarle malce bolj trpežna: iglice namreč ne odpadajo tako pogosto kot pri naši smreki. Zelo je priljubljena v Sloveniji,« je nadaljeval ter povedal, da nordijske jelke naročijo že v začetku oktobra, in sicer pri podizvajalcih. Če zaloga poide, jih nemudoma dobijo še več. »Nordijska jelka, visoka 1,2 metra, stane 25 evrov ali več; tiste največje, do treh metrov in pol, pa stanejo tudi 100 evrov,« je dodal.

Košata in lepa

Samo streljaj proč se nahaja serija smrečic, ki jih dobijo, kot rečeno, iz naših gozdov. »Revirni logar pregleda naš gozd ter oceni, koliko jih je primernih za posek. Na podlagi tega izda odločbo in plombe. Kar pomeni, da je vsaka opremljena z dokazilom, da izvira iz našega gozda in je bila posekana na podlagi te odločbe. Vse smrečice odvzemamo sproti, ne na zalogo, da se ne dela odvečna škoda,« je opisoval Povše.

Njihovi gozdovi so sestavljeni iz različnih sestojev: nekje so samo listnati, drugje zgolj iglasti, pretežno pa prevladuje vendarle smreka. Jelke je zelo malo, neprimerno več je je, kot smo izvedeli, v Kočevskem rogu.

Plomba, ki dokazuje, da je prišla iz domače hoste.

»Pri sestojih smreke logar vsako leto odloči, kje jih lahko odvzamemo. Prebiramo jih točkasto, s čimer delamo uslugo tudi gozdu, saj ga redčimo in dajemo prostor preostalim drevesom. Na tak način na leto odvzamemo do 200 smrečic,« je pripovedoval.

Za tiste najmanjše, visoke okoli metra in pol, bo treba letos odšteti 15 evrov. Cena je znana, ob nakupu pa je treba upoštevati še nekaj dejstev. »Najprej moramo vedeti, kako velik bivalni prostor imamo in kako visok je strop. Šele potem se lotimo nakupa. Ko izbiramo, pazimo, da je smrečica košata in lepa. Najbolj pomembno pa je, da je sveža, ne pa da je odsekana že v začetku novembra in potem nekje skladiščena. Takšna zagotovo ne bo zdržala do božiča. Pomembno je tudi, da se jo skladišči pri nizki temperaturi. Da pa bo kupec prepoznal, ali je res v dobrem stanju, naj bo pozoren na njeno barvo, ta naj bo lepa zelena, nič rumenkasta, na koncu veje naj bodo zeleni in sveži brsti. Svoje bo naposled povedal tudi pravi vonj,« je navedel nekaj osnovnih dejstev, na katera bi morali biti pozorni ob nakupu.

Nazaj k naravi

Ko jo kupimo in prinesemo domov, moramo poskrbeti za primerno temperaturo. »Nižja ko je, dlje bo zdržala. Priporočljivo je, da je ne postavimo ob ogrevalne elemente. Dobro pa je vedeti tudi to, da bo drevesce iz prostora še vedno črpalo vlago in si na ta način podaljševalo življenjsko obdobje,« je še dodal sogovornik.

Skoraj 20 let že deluje v tej branži. »Ko sem prišel, smo prodali 20 odstotkov naravnih dreves, v zadnjih osmih letih pa se je vse spremenilo. Ljudje so spoznali, da z nakupom umetnega drevesca delajo škodo naravi, s tem pa sebi. Zdaj se spet vračamo k naravi. Pa naj bo to pri adventnem venčku ali božičnem drevescu. Ko kupimo naravno, pomagamo, ne pa škodimo naravi. Na ta način se sklene tudi naravni cikel: ko je praznikov konec, gre drevesce naravnost v ekološke odpadke!«

V Novem mestu jih prodajo okoli 300.