Jaslice stojijo najmanj do svetih treh kraljev (6. januar), na splošno pa tako kot v cerkvi, do svečnice (2. februar), ko je konec božičnih praznikov. In če bi med številnimi jaslicami po Sloveniji izbirali najbolj zanimive, bi bile to zagotovo jaslice slovenskega umetnika Maksima Gasparija, ki jih je že sedmič zapored v slikarjevem rojstnem Selščku postavil Robert Kužnik iz Cerknice. Leta 2019 se je lotil te zahtevne naloge, saj je Gasparijeve jaslice povečal na naravno velikost človeka, tako da so dobile res povsem novo dimenzijo. Prav zato si jih obiskovalci Selščka v teh prazničnih dneh tako radi ogledujejo. Časi po prvi svetovni vojni niso bili najbolj rožnati, a jaslice so želeli imeti vsi. Nakar se je takrat 36-letni slikar Gaspari domislil jaslic, ki so lahko za malo denarja prišle resnično v vsak slovenski dom.
70 likov predstavlja celoto.
»Papirnate narodne jaslice je Maksim Gaspari ilustriral in ustvaril leta 1919 na pobudo Ivana Zormana, prvega predsednika Narodne galerije in ustanovitelja Umetniške propagande,« je dejal Robert Kužnik iz cerkniškega Studia Zibka, ki ima tudi avtorske pravice za izdelavo in trženje Gasparijevih jaslic. »Zorman je z Gasparijem sodeloval že pri izdajah in tiskanju razglednic, ki jih je umetnik ustvaril. Poznanih je namreč okoli 500 različnih motivov razglednic. Preden je Gaspari naredil ljudske jaslice, je na več svojih razglednicah upodobil prizor priprave in postavljanja jaslic v bogkov kot. Želel je, da bi prišle res v vsak slovenski dom.« Kužnik nam je podrobneje predstavil, kako so bile videti: »Papirnate jaslice so bile natisnjene na šestih polah velikosti 40 krat 30 cm in enem dvojnem listu velikosti 60 krat 30 cm. Prodajali so jih v trgovinah v polah ali pa kot prilogo v časopisu Domoljub. Take jaslice niti niso bile drage in so bile dostopne širšemu krogu ljudi. Ker pa niso bile obstojne in so se lahko hitro poškodovale, je bilo figure lahko preprosto zamenjati z nakupom nove pole. Narisal je 70 različnih likov, ki so predstavljale celoto.«
Želel je, da bi jaslice prišle res v vsak slovenski dom.
Osrednja figura Gasparijevih jaslic je hlevček, v njem stojita sv. Jožef v kožuhu in s polhovko ter Marija v ljudski noši z belim predpasnikom; ob tem se sklanjata nad Jezuščkom, je razlagal Kužnik: »Okrog hlevčka so pastirji, kmečke žene in dekleta, očanci s pipami v ustih, muzikantje v kožuhih in s polhovkami, kočija in gosposki par, ovce, zajci, psa, race, kozi, kravi, sveti trije kralji, spremstvo. Nad hlevčkom sta angela: eden nosi napis – Slava bogu na višavi, drugi pa s trobento naznanja ta veseli dogodek, rojstvo Jezusa. Na vrhu hriba je mesto Kranj. Gasparijevi liki so oblečeni v slovenske ljudske noše in takratna oblačila. Tako pred kočijo stopata France Prešeren in Primičeva Julija. Čisto levo prihajata mati in otrok. Po mojem mnenju sta to mali Maksim in njegova mama. Ta lik vidimo še na mnogih drugih razglednicah.«
Nekoč je bilo letovišče
Selšček, rojstna vas Maksima Gasparija, je ob cesti Cerknica–Rakitna na nadmorski višini 647 metrov. Planota, na kateri leži, se imenuje Menišija, po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili lastniki območja od 13. stoletja dalje. Iz tega časa so prve omembe vasi. Leta 2020 je vas prejela laskavo priznanje Turistične zveze Slovenije naj vaško jedro. Vas leži sredi lepe in neokrnjene notranjske narave, kar so opazili že pred več kot sto leti. Veljala je celo za dobro in poceni letovišče. Julija 1896 je bil v Edinosti, glasilu tržaških Slovencev, objavljen oglas, ki se glasi: »Zdaj, ko vladajo pasji dnevi, ko nas kuha velika vročina, si pač vsakdo, kdor le količkaj more, želi iz razgretega mestnega zidovja na dober svež zrak. Kraj s takim zrakom je Selšček pri Begunjah nad Cerknico na Notranjskem. Kraj je na vrhu tega lep, ima dovolj vode in je blizu senčnatih gozdov.«
Spomin na Gasparija je Robert Kužnik oživil na prav poseben način. »V slikarjevi rojstni vasi sem leta 2019, ko so jaslice praznovale 100 let, postavil njegove jaslice v naravni velikosti človeka. Letos pa smo jih ponovno postavili na prostem v naravi nad cerkvijo ...« Naj podčrtamo, da si jih lahko v Selščku ogledate – samo še danes. Še posebno lepe so med 17. in 20. uro, ko so prižgane praznične luči. Sicer pa veljajo Gasparijeve slovenske narodne jaslice za ene lepših in ekskluzivnejših daril nekomu, ki ga cenimo. Danes so papirnate Gasparijeve jaslice namreč izredna redkost in kot take lep spomin na slovensko narodno zavest v tistem času. Veliko zaslugo za ohranitev Gasparijevih jaslic ima tudi Marjan Marinšek, ki je bil prijatelj Maksima Gasparija in vnet zbiralec njegovih razglednic, ilustracij in slikovnih oprem. Leta 2020 je v založbi Studia Zibka izšla prva izdaja Gasparijevih božično-novoletnih razglednic. Do zdaj jih je izšlo že 25.

Niso bile drage in so bile dostopne širšemu krogu ljudi. FOTO: Robert Kužnik

Ko je zapadlo nekaj snega, so dobile še čarobnejši sijaj. FOTO: Robert Kužnik

Še posebno so lepe v večernih urah. FOTO: Robert Kužnik

Današnji krščanski praznik ponazarja obisk modrih z vzhoda. FOTO: Robert Kužnik