Ko praznični blišč boli: december je za mnoge najtežji čas v letu

Središča mest so praznično razsvetljena, vesela glasba nas spremlja na vsakem koraku, stojnice vabijo z dobrotami, oglaševalci pa nas prepričujejo, da je popolna sreča vsakomur na dosegu roke. A ves ta blišč marsikoga potiska v nepredstavljivo stisko, osamljenost je namreč konec leta najizrazitejša, pojasnjujejo strokovnjaki.

Razkorak med tistim, kar čutimo v sebi, in tistim, kar družba okoli nas zahteva, je takrat namreč največji. Veseli december nas žal prepogosto spomni, da so nam vesela občutja zelo težko dosegljiva: mnogi nimajo družine, partnerja ali bližnjih prijateljev, s katerimi bi načrtovali praznovanja. Kljub družbenim omrežjem in navidezni večji povezanosti s svetom smo pogosto odtujeni drug od drugega, odnosi so pogosto zgolj površinski in prazni. Občutek nemoči, osamljenosti in stiske pri mnogih povečajo še ločitev, izguba zaposlitve, bolezen ... Nekateri se skozi krizna obdobja prebijejo hitro in odločno, spet drugi pa se izgubljajo v žalostnih občutjih, zavisti in jezi, ki jih težko tudi ubesedijo, zato tudi redko poiščejo pomoč. Dolgotrajno zanemarjanje stiske lahko vodi tudi v depresijo ali zlorabo nevarnih substanc, opozarjajo strokovnjaki, ki polagajo na srce vsem, da se solidarno ozremo okoli sebe in ponudimo pomoč, druženje, prijazno gesto tistim, ki jim decembrska praznovanja še zdaleč niso samoumevna ali jim celo otežujejo vsakdan.

Mnogi nimajo družine, s katero bi načrtovali praznovanja. FOTO: Gorodenkoff/Getty Images

Ne želi tolažbe

Prijatelja v stiski pokličemo pogosteje. Za klepet, kar tako: izkažemo zanimanje za njegov vsakdan, povabimo ga na sprehod ali kavo oziroma ga obiščemo in mu pokažemo, da nam je njegova družba všeč in da nas iskreno zanima, kaj se mu dogaja v življenju. Pri tem mu prisluhnemo in ga ne prekinjamo, tudi če iz njega vrejo negativna čustva. Ne omalovažujemo njegove stiske z nesmiselnimi komentarji, češ, saj bo vse v redu, še marsikomu je hudo v tem obdobju ... Ne želi nasveta in tolažbe, najverjetneje potrebuje samo sočutnega poslušalca. Povabilo na kakšen veseli dogodek bo verjetno zavrnil, a kljub temu velja poskusiti: kosilo v številni družbi mu bo gotovo prevelik zalogaj, zato najprej raje predlagamo obed v dvoje. Morda bo raje kuhal doma, kakor se odpravil v gostilno, kar pa bo vajino druženje le še popestrilo in vama dalo veliko novih iztočnic za pogovor.

Po praznikih nikar ne pozabimo nanj, saj njegova stiska ne bo nenadoma izzvenela s prvim januarjem. Morda se skupaj lotita preurejanja njegovega doma, mu pomagate pri nakupovanju, mogoče ga bo zanimala nova oblika rekreacije, ki se je lahko lotita skupaj. Odnos vsekakor negujemo še naprej in si prizadevamo za skromen napredek vsak dan – če pa opazimo brezup ali še večjo bolečino, prijatelju le priporočamo posvet s strokovnjakom, kamor ga na njegovo željo tudi pospremimo.

Kljub družbenim omrežjem smo pogosto še bolj odtujeni drug od drugega. FOTO: Maksym Belchenko/Getty Images