Zrno raste v stroku na zimzelenem drevesu kakavovcu, ki uspeva le v tropskih območjih. Proizvodnja čokolade se začne z obiranjem kakavovih zrn, ki rastejo na kakavovcih. Zreli sadeži kakavovca so zelene, oranžne ali rdeče barve in na prvi pogled podobni melonam. Ko dozorijo, jih ročno posekajo z debla in vej. Potem ko zrna odstranijo iz sadežev, jih izpostavijo soncu, da se obarvajo nekoliko vijoličasto. Nato jih položijo na velike segrete pladnje, pokrite z bananovimi listi, ali pa jih dajo v lesene zaboje in zakopljejo v zemljo. Po približno tednu fermentacije, s katero zmanjšajo raven sladkorja v kakavovih zrnih, ta postanejo značilne rjave barve. Po fermentaciji morajo zaradi vlažnosti skozi proces sušenja. Ko so očiščena vseh nečistoč, se začne izdelava čokolade.

Od zrna do tablice

Praženje poteka bodisi pri nizki bodisi pri visoki temperaturi, s čimer kakavova zrna pridobijo svojo bogato aromo. Ko pridelovalci ročno ali strojno izluščijo notranjost zrn oziroma jim odstranijo koščice, nastopi faza mletja. Oluščena zrna zmeljejo v gosto zmes, znano tudi kot kakavova pasta – iz nje pa lahko nastane kakavovo maslo, kakavovo testo oziroma pogača, kakavov prah ali pa čokolada, ki nastane tako, da se kakavovi pasti doda kakavovo maslo in sladkor. V procesu mehanske in toplotne obdelave čokolada dobi svojo pravo strukturo in aromo. Sledi vlivanje v modele, pri čemer se lahko doda različne oreške, rozine, bombone … Ko je proces izdelave končan, sledi še pakiranje, nato pa lahko čokolada potuje na police v trgovine.