Mozirsko smreko okrasil prvak v plezanju, je namreč med najvišjimi v Evropi (FOTO)

V soboto ob zgodnjem sončnem zahodu, ko je pod Delejevim jezom na Savinji v Mozirju večerni hlad že krepko stisnil, so v dendrološko-hortikulturnem parku Zgornje Savinjske doline že 10. leto zapovrstjo prižgali s svetlobnimi girlandami okrašeni Mozirski gaj. Kar je podjetna Hrvatica Ana Bertić prinesla v nekoč Savinjski gaj, se je med prvimi v Sloveniji dobro prijelo v ekipi EHD Darka Beleta. Od prve božične okrasitve parka in takrat 500 tisoč barvitih sijalk so do danes dosegli kar dva miljona lučk, po besedah prvega elektroinštalaterja Draga Poličnika na skoraj 40 kilometrov uporabljenih okrasnih setov nizke napetosti.

Ena najvišjih okrašenih

Pred tokratnim odprtjem decembrskega dogodka so ob parku končali cestno-komunalno prenovo in veliko parkirišče, tako da so se domačini prav zares lahko sproščeni veselili pridobitve in jubileja Božične bajke. Ob tem je treba pokukati v zgodovino nastanka Mozirskega gaja in se spomniti prispevka nekaterih glavnih pobudnikov, med njimi očeta gaja, Jožeta Skornška, ki bo že čez nekaj mesecev čil in mladosten stopil v obdobje 90-letnika. Ko so pred desetletjem odprli božično razsvetljeni park in tako podaljšali sezono ogledov, je bil Jože veliki privrženec sprememb in napredka, ki sta ga prinesla novi čas in ekipa Beleta ter Elice Skornšek. Vsakega decembra od takrat preštejejo več tisoč obiskovalcev Božične bajke, s tem pa tudi novoletno okrašenega osrednjega trga Mozirja, nekdanjega Prassberga.

Ob tokratni okrasitvi Božične bajke Slovenije so izbrali vodilo Ne morem brez tebe, kar pomeni, da ta park ne more dihati in živeti brez srčnih sodelavcev ter obiskovalcev. Brez prijateljev in partnerjev. Mozirjani so tokrat presenetili z eno najvišjih rastočih okrašenih smrek v Evropi. Po meritvi podjetnika Petra Trogarja (Arboristika IVEL), ob pomoči Tanje Skok in aranžerskih navodilih Bertićeve, je drevo visoko skoraj 40 metrov. Le z vrvno tehniko, kot jo uporabljajo alpinisti in gasilci, je Trogar, večkratni prvak v plezanju na mlaj v Mozirju, brez dodatne dvigalne mehanizacije nameščal instalacije v pasovih v petih različnih barvah. Potreboval je nekaj več kot 70 ur. Posebnost letošnje razstave sta hologramski točki, jaslice v kapeli sv. Valentina in Božiček na stari leseni kašči.

Nagovor patra Gržana

Gostitelj dogajanja Bele je ob prižigu luči preletel zadnje desetletje prizadevanj za naravni park mednarodnega slovesa in še posebej za možnost celoletnih obiskov za javnost ob številnih spremljajočih prireditvah in razstavah. Zahvalil se je za pomoč ob obnovi Mozirskega gaja, podjetnici Bertićevi pa za odlično sodelovanje ob vseh dozdajšnjih postavitvah in posodobitvah ene najlepših in najveličastnejših decembrskih okrasitev.

Ob pozdravu domačega župana Ivana Suhoveršnika, odločnega podpornika delovanja parka, ki je poudaril sodelovanje krajanov in dobrih prijateljev, pomen obujanja adventne zgodbe in pridobitve po poplavah, so zapele izvrstne pevke Mačice iz okolice Mozirja ter tako pred prižigom pravljične zgodbe adventa ustvarile tudi izjemno vzdušje. Pater dr. Karel Gržan je nato v svojem slogu dejal: »Je veselje in je sreča, je luč in je svetloba. Veselimo se, ko prejmemo darilo, osreči nas pa samo tisto, kar nas tudi osrči. Lučke so prijetne, razsvetljujejo naše okolje v tem prelepem gaju. Kar prebudi notranjo svetlobo, je samo srčna bližina. To je tista dodana vrednost, brez katere ne moremo živeti. Odpreti srce, sprejeti bližnjega.«

Ne morem brez tebe je torej rdeča nit letošnje osvetlitve v Mozirskem gaju. Prižgimo luči, je že nekoč povedal Fran Milčinski Ježek. In prižgali so čudovito pravljico, ki je povabila reko ljudi v Mozirje, v ta praznično razsvetljeni prostor, ki odstira povsem nove like in domišljijski svet ter vsaj za nekaj lepih trenutkov drugačno stvarnost.