Na adventnem venčku bomo prižgali prvo svečko

Kristjani po vsem svetu z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo adventni čas, s katerim se pripravljajo na božič, dan Jezusovega rojstva. V tem času naj bi se še posebej posvečali molitvi, branju Svetega pisma in dobrim delom.  Beseda advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. V krščanskem koledarju beseda označuje štiritedensko obdobje pred božičem, ki se končna na božični večer, 24. decembra.

Najbolj vidno zunanje znamenje adventnega časa so adventni venci. Običajno so okrašeni s štirimi svečami, ki po krščanski simboliki predstavljajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Verniki prvo svečo prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo prižgejo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič. V cerkvah v času adventa prevladuje vijolična barva, ki predstavlja upanje, da bo Jezusovo rojstvo pregnalo temo. Vijolične barve so najpogosteje tudi sveče, ki krasijo adventne vence.

Čas adventa in božiča se marsikje pozna tudi v kulinariki. Takrat v marsikateri kuhinji ali na ulici zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah. Tradicionalno so v kuhinji suho sadje, rožiči, rozine, čokolada, kar so tudi najpogostejše sestavine pekovskih izdelkov in sladic v adventu in na božič. Pogosto zadiši po potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne. Adventni čas poznajo tudi pravoslavni verniki, vendar ga običajno ne imenujejo advent, ampak božični post. Začne se 15. novembra in traja do pravoslavnega božiča 7. januarja.