Na ogled Gasparijeve jaslice v naravni velikosti: ob tej uri so še posebej čarobne

V galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani bodo na predvečer praznika sv. Lucije ta petek ob 19. uri odprli razstavo jaslic iz zbirke Andreja Dobleharja, umetnostnega zgodovinarja, ki bo jaslice tudi predstavil: »Razstavo smo pripravili ob 30-letnici galerije Družina, ki so jo leta 1995 prav tako odprli z jaslično razstavo, predstavljamo pa okrog 50 jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb. Temu sledi tudi postavitev bodisi v klasični obliki z jaslično pokrajino bodisi kot muzejski eksponat v vitrini oziroma na steni.« Njegovo navdušenje nad jaslicami izvira že iz otroštva, pozneje pa je postal raziskovalec, postavljavec, zbiratelj in kustos razstav jaslic: »Na tem področju že vrsto let sodelujem z Narodno galerijo v Ljubljani, na Televiziji Slovenija pa sem pripravil dokumentarni film o zgodovini jaslic v Sloveniji in Italiji z naslovom Nazaj k nedolžnosti. Z leti se je moje znanje večalo in zbirateljske ambicije širile, spoznal sem različne poznavalce, zbiratelje in prodajalce starin, zato mi je uspelo pridobiti številne primerke jaslic znanih slovenskih avtorjev. Merilo pri zbiranju je bila zlasti njihova likovna celovitost, in ne toliko avtorstvo, starost ali material.«

Prav tako od tega petka bodo vsak dan na prostoru nad cerkvijo v Selščku blizu Cerknice na ogled Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki so še posebno čarobne od 17. do 20. ure. Gre za sedmo postavitev jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja 2026. V slovenski tradiciji izdelovanja jaslic imajo posebno mesto prav Gasparijeve slovenske narodne jaslice. Časi po prvi svetovni vojni niso bili najbolj rožnati, a jaslice so želeli imeti vsi. Takrat 36-letni in že uveljavljeni slikar Maksim Gaspari se je domislil jaslic, ki so za malo denarja lahko prišle v vsak slovenski dom. »Papirnate narodne jaslice je Maksim Gaspari ilustriral leta 1919 na pobudo Ivana Zormana, prvega predsednika Narodne galerije in ustanovitelja Umetniške propagande,« pravi Robert Kužnik iz cerkniškega Studia Zibka. Danes so papirnate Gasparijeve jaslice izredna redkost in kot take so lep spomin na slovensko narodno zavest v tistem času. Veliko zaslugo za ohranitev Gasparijevih jaslic ima Marjan Marinšek, ki je bil prijatelj Maksima Gasparija in vnet zbiralec njegovih razglednic, ilustracij in slikovnih oprem v knjigah. Lani so v Studiu Zibka ponudbo obogatili še z neobjavljenimi Gasparijevimi božičnimi razglednicami.

Andrej Doblehar bo v galeriji Družina predstavil svojo zbirko jaslic. FOTO: Primož Hieng