Najbolj nenavadni velikonočni običaji s celega sveta

Vsaka država ima, ko gre za praznike, svoje običaje. Nič drugače ni v povezavi z veliko nočjo. Ta je prežeta z bogato tradicijo, ki pri nas vključuje barvanje pirhov, kuhanje šunke, ribanje hrena, blagoslov dobrot v cerkvah, izdelavo butaric in še bi lahko naštevali.

Kako pa ta praznik obeležujejo drugje po svetu?

Bitka cerkva v Grčiji

Na grškem otoku Chios se vsako leto za veliko noč odvija epska bitka med dvema cerkvama.

Tradicija izhaja iz leta 1889 in vključuje dve ekipi, ki na cerkvi Svetega Marka in Panagia Erithiani namestita ognjemet, katerega izstrelijo eni proti drugim.

Kako določiti zmagovalca? Pravila so enostavna: zmaga ekipa, ki prva zadane zvonik nasprotne cerkve.

Kotaljenje jajc v Washingtonu

Že tradicionalno vsako leto v Beli hiši v Washingtonu poteka kotaljenje jajc. Tradicija izvira iz devetnajstega stoletja, dogodek se odvija na travniku predsedniške rezidence in otroci na vsak velikonočni ponedeljek s servirno žlico po travniku kotalijo trdo kuhana jajca.

Spuščanje zmajev na Bermudih

Na vsak veliki petek na Bermudih ljudje izdelujejo zmaje različnih geometrijskih oblik in jih nato spuščajo pod nebo ter uživajo v čudovitih prizorih.

Glede na pripovedovanja se je tradicija začela, ker je imel nekoč v preteklosti učitelj pri pouku težave pri pojasnjevanju Kristusovega vstajenja in je z zmajem skušal prikazati, kako naj bi bilo videti.

Velikonočne čarovnice na Švedskem

Na Švedskem je zanimiva velikonočna tradicija, po kateri se otroci oblečejo v stara oblačila in predstavljajo velikonočne čarovnice.

Izhaja iz stare ljudske pripovedi o čarovnicah, ki so v četrtek pred veliko nočjo na metlah poletele na goro Blockulo in se vrnile na sam praznik. Vanje oblečeni otroci  hodijo od vrat do vrat ter dobijo kakšen posladek.

Ognjemet v Italiji

V Firencah lokalni prebivalci ohranjajo 350 let staro tradicijo znano kot Scoppio del Carro ali eksplozija voza.

Običaj izhaja iz prve križarske vojne. Okrašen voz, natovorjen z ognjemetom, po ulicah spremljajo prebivalci v pisanih nošah iz 15. stoletja.  Ko voz pride do glavne katedrale, nadškof Firenc prižge vžigalno vrvico in začne se velik ognjemet.

Metanje loncev v Grčiji

Na otoku Krfu se na veliko soboto odvija tradicionalno metanje loncev. Tamkajšnji prebivalci mečejo lonce, ponve in drugo posodo skozi okna, pogosto je napolnjena z vodo.

Z metanjem loncev naj bi pozdravljali pomlad, prav tako naj bi ta običaj predstavljal nove začetke, saj je treba odvrženo posodo nadomestiti z novo.

Največja omleta v Franciji

Na vsak velikonočni ponedeljek prebivalci francoskega mesta Bessieres spečejo omleto, za katero porabijo več kot 4.500 jajc ter tako pripravijo zajtrk za vse prebivalce.

Leta 2019 so se določili postaviti rekord, tedaj so za omleto porabili 15.000 jajc.

Okraševanje velikonočnega drevesca s tobakom

Prebivalci Papue Nove Gvineje so našli kreativno, čeprav res ne najbolj zdravo, zamenjavo za čokoladna velikonočna jajca, ki tam na vročini ne bi prav dolgo zdržala.

 Oni na veje in grmovje v bližini cerkva obešajo tobak in tobačne izdelke, ki jih nato razdelijo vernikom po maši na velikonočno nedeljo.

Pisane preproge v Gvatemali

V duhu velikega praznika ulice Antigve v Gvatemali preplavijo pisane preproge. Gre za pripravo na procesijo, ki se odvija na veliki petek.

Dolge preproge so izdelane iz cvetja, obarvane žagovine, sadja, zelenjave in peska. Na njih so razni motivi, od religioznih do tradicionalnih in zgodovinskih. Zanimivo pri tem je, da imajo umetniki za izdelavo umetnin na voljo le 24 ur.

Filipini: rekonstrukcija križanja

Filipini so po večini krščanska država in tamkajšnji prebivalci veliko noč jemljejo zelo resno. Vsako leto skupina ljudi v mestu San Pedro Cutud posnema križanje Kristusa. Uradna cerkev tega dejanja sicer ne odobrava, dogodek pa privabi veliko turistov.

Podobni običaji so tudi v Mehiki, kjer obeleževanje velikega tedna vključuje rekonstrukcijo Jezusovega prijetja, sojenja in kaznovanja.

Slovenija: igre s pirhi

Še dve slovenski igri s pirhi, ki so nekoč veljale za tradicionalne na velikonočni ponedeljek, po drugi svetovni vojni so začele izumirati, a se z obujanjem kulturne dediščine vračajo.

Trkljanje pirhov: Tekmovalca s pirhoma trkljata drug ob drugega, tisti, katerega pirh se prvi razbije, izgubi, končni zmagovalec pa je tisti, ki s svojim razbije največ drugih pirhov.

Milovan Zrnic/Gettyimages

Ciljanje pirhov: Pri tej igri tekmovalci v pirhe mečejo kovance. Pravil te igre je več, po nekaterih morajo tekmovalci s kovancem prebiti pirh in mora kovanec ostati v jajcu, po drugih se mora kovanec skriti pod lupino ali celo na drugi strani pokukati iz jajca.

Povzeto po portalu Dnevnik.hr

Preberite še: To je eno izmed najbolj nenavadnih mest v Italiji, pravijo mu Sončna dežela

Morda vas zanima tudi: Kako dolgo so užitna trdo kuhana jajca