Peš do slikovitih razgledov

Črneški zaliv

Še marsikateri neodkrit biser lahko najdete na Koroškem. Tam vas pozimi z raznoliko ponudbo aktivnosti čakajo neskončna bela pobočja Pohorja in Kozjaka, ob reki Dravi, ki na poti od izvira do izliva poveže štiri države in je poleti zlasti priljubljena med kolesarji, pa poiščite Črneški zaliv. Ta je nastal ob gradnji hidroelektrarne v Dravogradu, z umetnim akumulacijskim jezerom, ki je danes bogat in pester življenjski prostor redkih rastlin in živali. Posebnost Črneškega zaliva so plitvi rokavi in s trsjem poraščeni otoki na vzhodni strani vasi Črneče. Ob jezeru so našteli že več kot 160 rastlinskih vrst in je zavetje za razmnoževanje več kot 150 različnih vrst ptic, opazili so tudi bobra. Zaliv in razgledišče lahko iz Dravograda dosežete po urejeni pešpoti, tematska Bobrčkova pot bo pritegnila predvsem družine z otroki, saj se bodo vsi skupaj naučili marsikaj novega o pestrem življu reke Drave.

*Čezmejna pohodniška pot Karavanke Trail je dolga 265 kilometrov in povezuje pet slovenskih in devet avstrijskih občin. Razdeljena je na 13 dnevnih etap, na katerih je mogoče odkrivati izjemno bogato geološko in drugo naravno ter kulturno dediščino Unescovega globalnega geoparka Karavanke. Pot je bila uvrščena med finaliste za nagrado jakob 2023.

Zajamniki

Eden najbolj znanih prizorov s planine pod Julijskimi Alpami so idilične pastirske koče, ki zložene v vrsti čakajo na pohodnike in ji vabijo v svoje kraljestvo neokrnjene narave. Zasnova planine je posebna med planšarskimi naselji in kaže izvirnost slovenskega ljudskega stavbarstva. Zajamniki ležijo na zahodnem robu Pokljuke in ponujajo čudovit razgled na bližnje očake. Menda je najlepši od najvišje pastirske koče na planini. Za lažjo in nezahtevno pot izberite izhodišče na Rudnem polju, od koder boste v približno uri in 20 minut prispeli do pastirskih koč, ki poleti ponujajo tudi sveže planinske dobrote. Pot je lahko zelo romantična v zimski idili, ker na njej ni vzponov in poteka večinoma po ravnem, pa je primerna za vse vrste pohodnikov. Po obilnem sneženju ne pozabite na krplje.

Zajamniki FOTO: Miroslav Cvjetičanin/Delo

*Na Zajamnike se lahko podate tudi iz Srednje vasi. Ta pot ni primerna za vsakogar, saj je predvsem začetni del iz Srednje vasi do planine Na Šeh zelo strm. Krožno pot lahko z Zajamnikov nadaljujete do Javornice, nato pa sestopite do vasi Spodnje Podjelje in Jereka ter se skozi Češnjico vrnete na izhodišče v Srednji vasi.

Boč

Eden zadnjih vrhov pogorja Karavank obljublja enega najboljših razgledov na vzhodni del naše države, vse do Panonske nižine in celo Blatnega jezera. Če je pot najlepša spomladi zaradi rastišča velikonočnic, pa se veliko pohodnikov do 20 metrov visokega razglednega stolpa poda tudi pozimi. Na Boč vodi vrsta markiranih poti, najkrajša je tista z izhodiščem v Zgornjih Poljčanah, ki pelje naravnost proti Domu na Boču. Krožni izlet lahko naredite po Detičkovi gozdni učni poti. Pot do osamelca, ki je bil nekdaj vojaška baza JLA, je strma, pozimi pogosto tudi zasnežena, zato je nujna primerna oprema. Druga izhodišča vsaj desetih označenih planinskih poti na Boč so v Gabrniku, Kostrivnici, Rogaški Slatini in Makolah, od koder krene tudi tradicionalni pohod na silvestrovo.

* Na Boču je tudi ena od kontrolnih točk Štajersko-zagorske krožne poti, ki so jo odprli leta 1968, da bi poglobili vezi med hrvaškimi in slovenskimi planinci. Gre za lažjo pot, ki po podatkih Planinske zveze Slovenije skupaj meri 150 kilometrov, po slovenskem ozemlju (77 kilometrov) pa poteka od Olimja, prek Rudnice, Tinskega, Sv. Eme, Rogaške Slatine, Lemberga, Dolge Gore, Boča in se konča na Donački gori.

Pot kamna

Za pohodništvo nam ni treba nujno v visokogorje, temveč lahko v tem letnem času zelo uživamo tudi v toplejšem delu naše dežele. Kras ponuja ogromno pohodniških poti, ena med družinami bolj priljubljenih pa se začne v Volčjem Gradu, kraški vasici v bližini Komna. Pot kamna je posebna učna pot, ki predstavi naravne in kulturne posebnosti tega dela Krasa. V vasi lahko tako spoznate bogato kamnoseško tradicijo, Debelo grižo z ostanki halštatskega gradišča in druge kulturne zanimivosti, med sprehodom pa seveda odkrivate različne kraške pojave. Pot je dolga pet kilometrov, zanjo boste potrebovali dobro uro in je primerna tudi za otroke.

Najdišče Debela griža v Volčjem Gradu blizu Komna FOTO: Leon Vidic

*Malo dlje (od dve do tri ure) pa boste hodili, če si za izhodišče izberete Dutovlje in se podate na Teranovo krožno pot. Med slikovitimi kraškimi vinogradi je speljana po nezahtevnih gozdnih in vaških poteh, »obvezen« je tudi obisk tamkajšnjih vinarjev.