Posadimo božično žito

Božično žito se običajno seje na god svete Barbare (4. december), na Marijin praznik (8. december), najpogosteje pa na god svete Lucije (13. december). Praznik sv. Lucije izhaja še iz predkrščanskega obdobja in smo ga tradicionalno praznovali tudi na Slovenskem. Najbolj znana navada, povezana z njim, je sejanje žita, ki simbolizira novo življenje, rodnost in upanje. Ponekod so na Lucijino odlomili češnjeve vejice in jih na toplem postavili v vodo, da so se razcvetele do božiča. Praznik je posvojilo tudi krščanstvo, ki slavi zavetnico vida in svetlobe pri mašah. Seme čez noč pustimo v mlačni vodi. Tik pred setvijo ga osušimo na papirnati brisači. Tako pospešimo čas klitja in zagotovimo, da bo žito raslo bolj enakomerno.

Izberemo posodo za kaljenje. Ta naj bo dekorativna, saj bo žito del božične dekoracije. Uporabimo lahko stare kozarce za penino, glinene ali kamnite posode. Z žagovino in semeni lahko napolnimo stare najlonske nogavice in vse skupaj oblikujemo v figurico ježka. Ko bo žito začelo rasti, bodo rastline predstavljale ježkove bodice. Naredimo lahko tudi možica, pri katerem bo rastoče žito predstavljalo lase. Žito je lepo videti tudi v jajčni lupini, na katero lahko z alkoholnim flomastrom narišemo nasmejane obraze.

Vlažimo s pršilko

Na dno posodice, ki jo bomo uporabili za sejanje, nasujemo pol žličke rastlinskega ali akvarijskega oglja. Ni pomembno, ali je v prahu ali zdrobljeno. Oglje preprečuje razvoj plesni in poskrbi, da je vlaga enakomerna. Potem v posodico položimo vato, žagovino ali mah. Posejemo žito – dobro je, da je semen veliko in da so čim bolj na gosto. Če bomo sejali v zemljo, naj bodo semena pokrita z največ centimetrom, vsekakor pa ne z več kot dvema centimetroma prsti. Podlage naj bo okoli 3 cm ali več. Pri sejanju na vato, žagovino ali mah semen ne prekrivamo.

Posodico namestimo na svetlo mesto, čim dlje od peči ali radiatorjev. Če želimo z rastjo žita ujeti božič, jo postavimo v prostor, ki ga malo ali pa sploh ne ogrevamo. Žito redno vlažimo s pršilko. Zalivanje ni priporočljivo, saj preveč mokrote povzroči plesen. Če že, uporabimo žlico – dve žlici vode na dan bosta dovolj. Med rastjo posodico obračamo, da bodo imele vse rastline dovolj svetlobe. Preden pšenica vzklije, svetloba ni nujna. Zato lahko posodico v tem obdobju prekrijete z aluminijasto folijo, da bo ostala mokra in topla. Prvi kalčki se pojavijo po dveh dneh. Žito lahko zraste do 20 cm visoko. Krajšamo ga s škarjami. Pšenico nato postavimo k jaslicam ali na sredo adventnega venčka. Lahko jo okrasimo s svečami, pentljami in drugim prazničnim okrasjem. Ko žito odsluži svojo simbolično dekorativno vlogo, ga nekateri v sekljalniku zmeljejo v zdrav napitek. Mladi zeleni listi namreč vsebujejo vitamine, minerale, klorofil, encime in aminokisline, ki koristijo zdravju. Preden žitni sok zaužijemo, ga moramo precediti skozi filter.

Ideja za igrivo obarvano dekoracijo FOTO: Elenaseychelles/Getty Images

Ježki iz najlonk bodo še posebno razveselili otroke. FOTO: Jana Milin/Getty Images