Priljubljeni župnik Martin Golob: Slovenci božič praznujemo zelo kulinarično

Ovčke so našle svoj mir v jaslicah, pastirji skrbijo za hlev, slama je v jaslih. Advent doživlja svoj vrhunec tudi v Grosuplju, kjer bo svoj peti božič doživel duhovnik Martin Golob. Pred dnevi smo ga obiskali, mu segli v roko in voščili praznike. Časa župnik v tem prazničnem decembru res nima na pretek, a kljub temu v vsak odnos daje sebe, brez preračunljivosti. Za začetek pisanja božične zgodbe postreže s kavo. In pogledom – nazaj. »Leto 2025 se je tako hitro obrnilo. Bilo je lepo in dobro leto. Tudi kaka težja preizkušnja vmes, za vse pa sem zelo hvaležen. Izzivov se lotevam s premislekom.« Martin Golob ne mara konfliktov, časi pa so taki, da smo vsi hitri na besedah kot revolveraši na petelinu. Tudi zato se naš sogovornik trudi delati dobro in prihajati med ljudmi. Pri Martinu v Grosupljem se zdi, da je december vse leto.

»Od Miklavža do novega leta sem doma. Dni do božiča sem se zelo veselil, nisem iskal odmikov. Sem racionalen človek, človek aktivizma in ne vidim razloga, da bi se moral nekam odmakniti in premišljevati pred božičem. Meni je ključno, da imam urejene odnose, pa da sem lahko v miru doma,« nam zaupa, kako se je pripravljal v štirih adventnih tednih. Del adventnega časa je tudi Miklavž, s katerim Martin rad združi moči. »To miklavževanje je tako čudovito. Vam povem tole: šli smo z Miklavžem do enega gospoda, privatnika, fejst gospod, star je med 60 in 70 let. Kar jokal je, ko sva z Miklavžem prišla k njemu na obisk. To je bilo srečanje petih minut. Pa nam je ob slovesu priznal: nikdar me še ni Miklavž obiskal. Sveti Miklavž nas spomni na otroške dni, na družino, mamo in očeta, preprosta darila, fige in nogavice. Jokali so tudi v domu starejših, bili so navdušeni, prav tako pa zaposleni v vseh javnih ustanovah v občini Grosuplje. To so srečanja, rad to omogočam v mojem kraju. To je moj stik s temi ljudmi, ki opravljajo odgovorne službe,« so se tudi Martina dotaknila ta srečanja, ki jih je bilo v minulih dneh in tednih zelo veliko.

Vsak ima lahko božič

»Otroke je predvsem zanimalo, ali Božiček obstaja. Ne moreš jim uničiti sanj in pričakovanj. Poveš jim, da je Božiček bog v malem in obstaja, bog dojenček. In da se bog dojenček rodi na božič. Starejši pa sprašujejo, kako praznovati božič, ko si sam. Ali pa, kako praznovati v domu za ostarele, ali kako praznovati, ko si izgubil ljubljeno osebo. So ljudje, ki so se ločili in bodo za božič brez otrok. Pa so tisti, ki so ostali brez ljubljene osebe. Tem ljudem, ki imajo tako težke zgodbe, vedno povem, da se motijo: pojasnim jim, da je božič ravno zato, ker je vse to tako nepopolno v njihovem srcu, in božič je zato, ker je v njihovem srcu tako močna bolečina. In ravno v to bolečino, v to štalco prihaja Bog in se tam rojeva. To je božič. Božič ni pravljica, božič ni romantika, ampak so dejstva, da v mojo šibkost, podrtijo, bolečino prihaja bog, dojenček, ki bi me obogatil in mi prinesel mir. Človek ne more narediti miru, Bogu pa je to mogoče. Vsakič znova nam Jezus z rojstvom, na božič, pove, kako smo mu dragoceni,« Martin o božiču, ki ga praznuje vsak na svoj način. Sam pomaga, moli, stiske svojih sogovornikov prinaša na oltar.

Martin Golob opozarja na pomen odnosov, za kar smo zaslužni ali pa krivi tudi sami.

»Slovenci božič praznujemo zelo kulinarično, hvala bogu tudi z veliko druženja – to je v redu. Pa tudi tako, kot so nam božič predstavile reklame. Je pa tak način praznovanja božiča krivičen do tistih, ki si takega praznika ne morejo privoščiti. Zato sem zadnji mesec po domovih za ostarele razlagal, kaj božič sploh je. Povedal sem jasno: božič je rojstvo Jezusa Kristusa. Ni jelka, niso lučke, niti polna miza in darila. Božič je rojstvo Jezusa Kristusa. In v tej obliki ga lahko praznuje vsakdo! Ne pa da bi kdo rekel: Jaz ne morem imeti božiča, ker nimam nikogar. Jaz ne morem imeti božiča, ker nimam denarja za darila. Jaz ne morem imeti božiča, ker … Ne. Vsak izmed nas lahko ima božič. Tudi jaz ga imam, pa se ne bom usedel za mizo z nikomer od svojih. Jaz imam božič – moj božič bo daritev za druge. Zato ne nasedajmo temu, kar vidimo v reklamah. To je prazno. Ni pristno, ni iskreno, ni pošteno,« je jasen Golob, ki ga izpopolni postavljanje jaslic z mladino, daritev polnočnice in maše na božič. Srce mu zatrepeta, ko iz orgel zazveni Sveta noč. Pritegne tudi Martin. »Sem bolj slab pevec. Pojem, ko potegnem z ljudmi. Ne blestim. Golobi grulimo,« hudomušno pristavi Golob, ki je nekoč na teološki fakulteti hodil na ure solopetja. »K polnočnici v Grosuplje pride tudi kar nekaj Romov. Dvakrat se je tako zgodilo, da je romski kužek prišel v cerkev, a je tako pridno sedel pred oltarjem in bil celo mašo prisoten, pa nič ni motil.«

Kolesari in kuha

December je tudi mesec daril. Martin najraje obdari svoje nečake, zelo rad tudi starše. Številna darila pa prejme tudi sam. »Vsako darilo se me dotakne na svoj način. Tiste precej osebne stvari, kake slike, to spravim. Čokolade in sladkarije ter pijače delim: nemogoče je, da bi vse sam pojedel in popil,« smeje doda. V vsaki šali je nekaj resnice, predvsem tam, kjer govori o jedači in pijači. Obožuje tatarski biftek. »Sem gurman. Moram pa biti discipliniran, tudi pri hrani. Ne bo mogel vsega tega delati, če ne bi imel reda in discipline. Zgodaj vstajam, ob normalni uri grem spat. Izogibam se alkoholu, pretirani hrani in požrtijam. Premislim, kaj bom jedel.«

Ko ima prost dan, se rad zapelje v Istro in tam kolesari. Rad kuha, najraje speče lososa, je tudi mojster bučnih juh, z ribami bi postregel tudi Jezusa Kristusa. Za božič bo Martin v Grosupljem, na štefanovo pa bo odhitel domov, k mami Anici in očetu Tinetu na domačijo pri Lekcu v vasi Dvor pri Šmartnem pri Litiji. Na god sv. Janeza bo ministrante peljal na izlet. Ves ta čas pa bo primeren za dobre želje. Tudi za bralke in bralce Slovenskih novic, takole nam vsem želi Martin Golob, župnik v Grosupljem, na Polici in Lipoglavu: »Tako hitro se staramo in tako hitro gre življenje, pa dajmo vsaj to življenje v miru preživeti. Da se razumeva s sosedom, je odvisno tudi od mene in tebe, da so odnosi v sorodstvu poštimani, je odvisno o tebe in mene. Denar ne more vsega kupiti, ne zdravja, ne družine niti lepih odnosov. Zato tehtaj, kaj je res dobra naložba, pa do otrok bodimo dobri, ti nam bodo nekoč izbirali dom za ostarele.«