Razstava križevega pota: nagovarja tudi od krščanstva oddaljene (FOTO)

Medtem ko se približujemo vrhuncu velikonočnega pričakovanja, se v piranski cerkvi Marije Zdravja znova odpira prostor tihega razmisleka. Razstava križevega pota akademskega slikarja Jurija Selana, ki so jo tam odprli konec marca, ni zgolj likovni dogodek, temveč nadaljevanje dolgoletne tradicije, ki v Piranu vsako leto povezuje umetnost, duhovnost in skupnost. Križev pot oziroma Via Crucis je ena najglobljih in najstarejših oblik krščanske meditacije. Skozi štirinajst postaj spremlja Kristusovo pot od obsodbe do križanja in pokopa, pri čemer vernika ne nagovarja le kot opazovalca, temveč kot soudeleženca. Prav ta notranja dimenzija, ki presega zgolj religiozni okvir, je razlog, da motiv križevega pota že stoletja navdihuje umetnike. Od baročnih fresk do sodobnih interpretacij ostaja odprt prostor za vprašanja o trpljenju, krivdi, sočutju in, ne nazadnje, upanju.

V Piranu ima križev pot poseben pomen. Tradicija, ki jo negujejo predvsem člani društva Prijatelji zakladov sv. Jurija, že desetletja oživlja cerkve mesta in jih odpira sodobni umetnosti. Gre za redko sintezo dediščine in aktualnega izraza, kjer cerkev ne deluje kot muzej, temveč kot živi prostor srečevanja. Vsakoletna nova postavitev umetniških upodobitev križevega pota tako ni le razstava, ampak dialog s prostorom, zgodovino in obiskovalcem.

Ni zgolj kulisa

Tokratni cikel Jurija Selana ima poseben pomen. Nastal je pred dvajsetimi leti, v času umetnikovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja, ko so ga, kot je ob odprtju poudarila umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec, zaposlovala temeljna eksistencialna vprašanja. Ta notranja napetost je razvidna v likovnem jeziku, saj so podobe reducirane, skoraj asketske, brez odvečnih detajlov, ujete v razpon sivin med belo in črno. Prav ta zadržanost gledalca ne odvrača, temveč ga potegne vase, v prostor tišine, kjer se pomen ne razlaga, ampak razodeva. Posebnost Selanovega pristopa je tudi v zvestobi forme. Postaje križevega pota ostajajo prepoznavne, a njihova interpretacija presega klasično ikonografijo. Kot je ob odprtju poudaril koprski škof Peter Štumpf, umetnik ohranja tradicijo, hkrati pa jo odpira tistim, ki so od religije oddaljeni. Križev pot tako postane univerzalna zgodba o človeku, o padcih, bolečini in vztrajanju.

Pomembno vlogo pri umeščanju razstave ima tudi sam prostor: cerkev Marije Zdravja na piranski Punti, ki ni zgolj kulisa, temveč aktivni soustvarjalec doživetja. Selan poudarja, da križev pot spada v sakralni ambient, kjer lahko njegova simbolika zares zaživi. V tem kontekstu podobe ne visijo le na stenah, ampak postanejo del liturgičnega in duhovnega ritma prostora.

Zvočna dimenzija

Odprtje razstave je dodatno zaznamovala glasba z nastopom zbora študentk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom Branke Potočnik Krajnik. Prostoru so vdahnile zvočno dimenzijo, ki je še poglobila izkušnjo. Takšni dogodki potrjujejo, da gre v Piranu za celostno razumevanje umetnosti, kjer se prepletajo slika, beseda in glasba. Razstava križevega pota, ki bo odprta vsak dan med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro vse do 3. maja, ni le poklon tradiciji, temveč njen živi nadaljnji razvoj. V času, ki ga zaznamujejo negotovost, konflikti in iskanje smisla, Selanove podobe ne ponujajo enostavnih odgovorov. Ponujajo pa morda nekaj pomembnejšega, prostor za ustavitev. In prav v tej tišini se, kot nakazuje tudi simbolika križevega pota, lahko začne pot naprej.