Skrivnost britanskega kuharskega mojstra: preprost trik za najbolj hrustljav božični krompir

Jamie Oliver je znova dokazal, da zna iz povsem preprostih sestavin ustvariti prave praznične zvezde. Njegov pečeni božični krompir resnično odtehta vsak korak priprave in čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za klasičen postopek, kuharski mojster pravi, da se čarovnija skriva v nekaj podrobnostih, ki jih večina domačih kuharjev pogosto preskoči ali izvede napačno. Največje presenečenje? Krompir tik pred koncem peke nežno poškropi z malo kisa. Kot pojasnjuje, se vse začne z izbrano sorto. Priporoča škrobne vrste, ki omogočajo mehko, puhasto sredico in dovolj čvrsto strukturo, da prenese intenzivno pečenje.

FOTO: Profimedia

Olupljen krompir v vreli, soljeni vodi kuhajte natančno štirinajst minut, ravno toliko, da se robovi malenkost zmehčajo, sredina pa ostane čvrsta. To ravnotežje zagotovi prepoznavno hrustljavo skorjo. Ko je krompir odcejen, sledi korak, ki se marsikomu zdi pregrob, a je ključnega pomena: dobro ga pretresete v cedilu ali loncu. Postopek, ki mu pravi »chuffing« ustvarja grobe, neravne robove, ki se med peko spremenijo v hrustljavo skorjico. Več neravnin pomeni več maščobe, ki se oprime gomoljev, in vsaka kapljica deluje kot mali generator hrustljavosti. Sledi peka v na 200 stopinj Celzija predhodno segreti pečici v zelo vroči maščobi: olivnem olju, gosji ali svinjski masti, lahko tudi mešanici teh, odvisno od okusa. Ključno je, da je maščoba, preden se je krompir dotakne, res vroča. Tako se pri visoki temperaturi hitro zapeče in ne vpije preveč masti.

Sredi peke svetuje še en nenavaden korak: vsak gomolj rahlo sploščite z lopatico, da povečate površino, izpostavljeno vročini. Večja površina pomeni debelejšo, bolj hrustljavo zunanjost. Nato pa tik pred koncem, ko so krompirji že zlato zapečeni in omamno dišeči, te popršite z nekaj kapljicami kisa. Le toliko, da ga je komaj zaznati. Kis hitro izhlapi, a pusti skoraj neopazno svežino in dodatno utrdi zunanjost. Kislina v kombinaciji s škrobom okrepi hrustljavost, obenem nežno uravnoteži bogastvo maščobe. Rezultat? Jed, ki jo položite na mizo, je zunaj hrustljava kot čips, znotraj pa mehka in skoraj kremasta. To je tisti pečeni krompir, zaradi katerega se gostje vračajo po dodatek, čeprav so že povsem siti.