Stare jaslice so družinski zaklad (FOTO)

V galeriji Družina so na predvečer praznika sv. Lucije (13. decembra) odprli razstavo jaslic iz zbirke Andreja Dobleharja, umetnostnega zgodovinarja in novinarja. Razstavo so pripravili ob tridesetletnici te galerije, ki so jo leta 1995 odprli ravno z jaslično razstavo. Na ogled je okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb.

Božič je tudi praznik ustvarjalnosti, saj je bil navdih za razvoj ljudske kulture z množico šeg in navad ter nastanek literarnih, likovnih in glasbenih spomenikov, dodaja Doblehar: »Med vsemi dosežki so najbolj značilne in nepogrešljive jaslice, ki so postale simbol božičnih praznikov ter religijski, kulturni, etnološki in umetnostni fenomen. Jasličarstvo je kot dejavnost izdelovanja in postavljanja jaslic zaradi simbolnosti, kontinuitete in velike kreativnosti tako v zgodovinskem kot sodobnem kontekstu vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Njihovo postavljanje pa niti ni zelo stara šega, saj so sprva božične dogodke upodabljali le umetniki po cerkvah, značilne so srednjeveške freske s prizori pohoda in poklona svetih treh kraljev, ki uvajajo niz likovnih upodobitev božičnih motivov v slovenski sakralni umetnosti vse do danes. Šele pozneje se je razvilo miniaturno tridimenzionalno upodabljanje dogodka Jezusovega rojstva s pokrajino in figurami na način 'zamrznjenega gledališča', kot je ta fenomen poimenoval naš največji strokovnjak za zgodovino jaslic in spremljevalec jasličarstva svoje dobe, etnolog Niko Kuret.«

Jaslice je svojim strankam v času med vojnama podarila Jugoslovanska zavarovalna banka Slavija. FOTO: Osebni arhiv

Narodnoosvobodilne jaslice

Dobleharjevo navdušenje nad jaslicami izvira iz otroštva, pozneje pa je postal raziskovalec, postavljavec, zbiratelj in kustos razstav jaslic: »Na tem področju že vrsto let sodelujem z Narodno galerijo v Ljubljani, na Televiziji Slovenija pa sem pripravil dokumentarni film o zgodovini jaslic v Sloveniji in Italiji z naslovom Nazaj k nedolžnosti. Z leti se je moje znanje večalo in zbirateljske ambicije širile, spoznal sem različne poznavalce, zbiratelje in prodajalce starin, zato mi je uspelo pridobiti številne primerke jaslic znanih slovenskih avtorjev. Merilo pri zbiranju jaslic je bila zlasti njihova likovna celovitost in ne toliko avtorstvo, starost ali material. Na razstavi jih želim deliti z obiskovalci in jim s tem polepšati božične praznike.«

Lončarske jaslice Jakoba Pogorelca FOTO: Osebni arhiv

Razdelil jo je na več vsebinskih sklopov, še posebno pa izstopajo slovenske narodne jaslice Maksima Gasparija in Franceta Goršeta ter jaslice, ki jih je svojim strankam v času med svetovnima vojnama podarila Jugoslovanska zavarovalna banka Slavija iz Ljubljane. Goršetove jaslice so izdali kot prilogo v Slovenčevem koledarju za leto 1942, torej v času okupacije, zato imajo še poseben narodnoosvobodilni pomen. V sklopu avtorskih jaslic pa so tudi najdragocenejše in najbolj zanimive jaslice, ki so delo arhitekta Jožeta Plečnika, kiparjev Lize Hribar in p. Wolfganga Koglerja, rezbarja Petra Jovanoviča ter lončarja Jakoba Pogorelca. Hribarjeva in kartuzijan iz samostana Pleterje p. Wolfgang Kogler sta, denimo, delala posamezne figure in jaslice v kosu iz barvane ali patinirane žgane gline.

Sodobne in letošnje

»Posebnost na razstavi so reliefne lesene jaslice Petra Jovanoviča iz Poljanske doline, ki je bil znan po svojih stiliziranih kiparskih delih, in lončarske jaslice Jakoba Pogorelca iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki je kot rokodelec izdelal tudi nekaj jaslic s preprosto, a monumentalno izraznostjo. Predstavljam tudi sklop sodobnih jaslic treh ustvarjalk: steklene jaslice Mire Ličen iz Pirana ter jaslice Ane Češarek iz Dolenje vasi pri Ribnici in Ane Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki iz žgane gline, ki so nastale v letošnjem letu, avtorici se uvrščata med znamenite sodobne ustvarjalce jaslic. Avtorsko sem zasnoval še cikel z naslovom Slovenske jaslice, v katerem sem jih umestil v kontekst slovenskih simbolov, kot so kozolec, rešeto, potičnica, zibka, čipka. Kipci osrednje jaslične skupine so zato lahko tudi simbol naših družin, večinoma pa izvirajo iz studia Konjedic, kjer danes izdeluje jaslice iz barvane žgane gline že tretja generacija,« je povedal zbiratelj.

Izdelovanje in postavljanje jaslic, kot pravi sogovornik, nas duhovno bogati, lepša božične praznike, spodbuja h kreativnosti in simbolno povezuje s predniki. »Stare jaslice so družinski zaklad, ki se deduje iz generacije v generacijo, in se le redko prodajajo. Zato so zelo zaželen in iskan zbirateljski predmet, saj se kakovostni primeri le redko pojavijo v starinarnicah in na sejmih starin. Slovenskih zbirateljev jaslic je veliko, njihove zbirke pa so izjemno dragocene,« je sklenil Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar ima resnično bogato zbirko. FOTO: Tatjana Splichal