Oblikovalci notranjih prostorov so v času pred bližajočimi se prazniki razgalili morebitne napake, ki jih delamo pri postavljanju in okraševanju božičnega drevesca.
Prva velika napaka nastane že pri izbiri lokacije, kjer bo drevesce stalo. Če po hiši iščemo samo prazen kot in tja postavimo drevo, bo to, opozarjajo, narobe. Drevo naj bo tam, kjer preživi družina največ časa – v dnevni sobi oziroma na mestu, ki ga opazimo takoj, ko vstopimo v dom. Pogosto je rešitev več kot jasna: nekaj stvari bo treba umakniti, da bo lahko drevo res zvezda prostora.
Drevesce naj bo tam, kjer preživi družina največ časa.
Naslednja napaka nastane pri izbiri ustrezne velikosti drevesa. Kjer je strop visok 2,45 metra, bo drevo, visoko 230 centimetrov, precej tvegana izbira. Priporoča se, da naj ostane nad vrhom drevesa vsaj 30 centimetrov praznega prostora. Prenizko drevo lahko optično povišamo še z manjšimi drevesci ob njem, previsoko pa lahko rešimo le tako, da zgornjo vejo preprosto in elegantno upognemo.
Dizajnerji opozarjajo tudi na mnoge drobnarije, ki uničujejo vtis: viseče in štrleče etikete ali pa oznake na kablih. Vse to je treba odrezati, odstraniti. Tudi nepotrebne označbe, denimo na kovinskih delih umetnih dreves, prekrijmo, na primer z barvnim lakom za nohte.
Bodimo drzni
Ena ključnih napak je, da ljudje vej ne razpremo dovolj. Razlika med drevesom naravnost iz škatle, ter tistim, ki mu namenimo vsaj dvajset minut natančnega razpiranja vej, je namreč velikanska.
Mnogi ignoriramo tudi zadnjo stran drevesa, češ da ni pomembna, ker stoji ob zidu. Oblikovalci priporočajo ravno nasprotno, tudi zato, ker prispevajo okraski zadaj globino in dimenzijo, skozi veje pa se bodo prav lepo videli tudi spredaj.
Okraski na zadnji strani pomembno prispevajo k vtisu o globini in dimenziji.
Velika težava so tudi lučke. Vnaprej osvetljeno drevo običajno nima dovolj svetlobe. Ko na veje obesimo še kup okraskov, bo drevo posrkalo svetlobo. Rešitev je preprosta: dodamo še dodaten paket lučk.
Pogosta napaka so tudi premajhni okraski v vrhnjem delu. Tisto, kar kupimo v trgovini, je morda primerno za meter in pol visoko drevo, na dveh ali več metrih pa je pogosto videti premalo bogato. Bodimo drzni in se še posebno posvetimo vrhnjemu delu drevesca.
Mnogi želimo vse okrasiti v čim krajšem času, z mislijo, da bo le že enkrat konec, ter jezo, ker nam pri tem nihče ne pomaga; nasvet je seveda jasen: za pomoč pri okraševanju pokličimo prijateljico ali prijatelja in ne nujno partnerja, otroci pa naj sodelujejo le, ko bodo dovolj zreli.

Nič ne bo narobe, če ga okrasimo še z dodatnim paketom lučk. FOTO: Lewinmg/Getty Images

Višina božičnega drevesa naj bo skrbno odmerjena. FOTO: Eutoch/Getty Images
In še zadnje opozorilo: ko že mislimo, da smo končali, moramo vedeti, da še zdaleč nismo. Verjetno bomo šele čez nekaj ur opazili luknje, okraske, ki jih bo treba premakniti, dele drevesca, ki kar kličejo po popravku, dodajanju, odvzemanju. Oblikovalci pravijo takole: urejanje drevesca se konča šele 24. decembra.