Trije dobri možje prihajajo

December ima drugačen utrip. Vonj po cimetu, lesket lučk in šelestenje darilnega papirja ustvarijo občutek čarobnosti, a tisto, kar praznikom daje dušo, so trije možje, ki jih spremljamo od otroštva: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Njihove poti se prepletajo med vero, legendo in ljudskim izročilom.

Miklavž – svetnik, ki je znal slišati prošnje

Med tremi dobrimi možmi ima Miklavž najdaljšo zgodovino. Njegova podoba izvira iz resnične osebe – svetega Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, ki je živel v 4. stoletju. Bil je znan po dobrodelnosti in pomoči revnim. Ena najbolj znanih legend pripoveduje, kako je trem siromašnim dekletom skrivaj podaril vrečice z zlatom, da bi se lahko poročila. Daril ni razkazoval, temveč jih je puščal ponoči. Prav od tod izvira tudi današnji običaj obdarovanja otrok v noči s 5. na 6. december.

Miklavž je prvi dobri mož, ki nas obišče. FOTO: Fotodokumentacija Dela

V Sloveniji ima Miklavž najmočnejše korenine. Njegov prihod spremljajo angelski zborčki in malo manj nežni parkeljni, mitološka bitja, ki z ropotanjem verig opozarjajo otroke, naj bodo pridni. Marsikje so Miklavževe povorke velika prireditev, na kateri se zberejo družine, prižgejo se sveče in zadiši po medenjakih. Miklavž pa ostaja predvsem simbol poštenosti in skromnosti – vrednot, ki so v sodobnem času pogosto zapostavljene.

Božiček – med pravljico in oglaševalsko legendo

Če je Miklavž svetnik, je Božiček njegov posvetni naslednik – lik, ki je združil evropske legende in ameriško domišljijo. Njegova zgodba se je začela prepletati z zgodbo svetega Nikolaja, a se je sčasoma spremenila v toplo pravljico o starčku, ki na božični večer prinaša darila otrokom po vsem svetu.

Božiček FOTO: Dejan Javornik

Njegovo sodobno podobo – v rdeči obleki, s košato belo brado in sanmi, ki jih vlečejo jeleni – je v 30. letih prejšnjega stoletja utrdila oglaševalska kampanja Coca-Cole. Od takrat je postal globalni simbol veselja in družinske topline.

Božiček ima številne različice: na Finskem živi kot Joulupukki, v Franciji kot Père Noël, v Italiji ob njem nastopi dobra čarovnica Befana. Na Islandiji pa so še prav iznajdljivi: tam jih imajo kar trinajst, vsakega s svojim imenom in značajem, ki prihajajo drug za drugim v dneh pred božičem.

Dedek Mraz – dobrota z vzhoda

Tretji v praznični druščini, dedek Mraz, izvira z vzhoda. V ruski tradiciji Ded Moroz spremlja pravoslavno novo leto in hčerko Snežinko (Sneguročka). Po drugi svetovni vojni so ga kot nevtralno, posvetno figuro prevzele socialistične države, tudi nekdanja skupna država Jugoslavija, kjer je postal dobri mož, ki obdaruje vse otroke, ne glede na vero ali prepričanje.

Dedek Mraz prihaja s severa, iz krajev večnega snega, njegova obleka je dolga in težka, darila pa nosi v velikem košu. Otroke obdaruje na silvestrovo ali novo leto, ob njem pa ponekod stoji deklica Snežinka, simbol čistosti in novih začetkov.

Čeprav je nekoč nosil s seboj nekaj politične simbolike, se je sčasoma prelevil v prijaznega, ljudskega dobrodušneža. V mnogih slovenskih družinah še vedno prav on prinese zadnja darila leta in tako dopolni decembrsko trojico obdarovalcev.

Stari dobri dedek Mraz FOTO: Matej Družnik

Nenavadni praznični običaji po svetu

V tem prazničnem času so darila in lučke skupni skoraj vsem deželam, pa vendar ima vsak narod svoje posebnosti. Na Japonskem, kjer božič ni verski praznik, družine 25. december proslavijo s piščančjim obrokom iz restavracije KFC. Gre za tradicijo, ki se je začela v 70. letih kot rezultat uspešne oglaševalske kampanje omenjene verige s hitro prehrano.

V Mehiki potekajo živahne posadas, ulične procesije, ki oživljajo Marijino in Jožefovo iskanje prenočišča, končajo pa se s skupnim praznovanjem in razbijanjem pisanih piñat. Na Islandiji otroci v dvanajstih nočeh pred božičem postavljajo čevlje na okensko polico – pridni dobijo darilca, poredni pa krompir.

V Južni Afriki praznujejo božič s pikniki in kopanjem v morju, saj tam zima pride junija. Na Norveškem pa gospodinje na božični večer skrbno skrijejo vse metle, da jih ne bi ukradle čarovnice, ki menda prav tisto noč letajo naokoli. V Venezueli verniki na božično jutro odhajajo k maši, in to kar z rolerji! Mestne ulice v Caracasu so takrat celo zaprte za promet, da se lahko verniki varno pripeljejo do cerkva.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Praznično.