Na Slovenskih novicah smo že 30. prehiteli veliko noč. Pri nas je bilo nadvse svečano že v sredo. Mize so bile polne pirhov. Prav vse pa se je vrtelo okoli jubilejne izvedbe nagradnega natečaja za najlepši pirh Slovenskih novic.
Bralke in bralci Slovenskih novic ste se tudi tokrat izkazali ter poslali oziroma osebno dostavili lepo množico pirhov. Ocenjevalna komisija, v kateri sta bila tudi v. d. odgovornega urednika Slovenskih novic Dejan Novaković in njegova namestnica Olga Cvetek, se je strinjala, da je bila letošnja bera izjemno kakovostna.
V. d. odgovornega urednika Slovenskih novic Dejan Novaković, njegova namestnica Olga Cvetek in etnolog Janez Bogataj so bili pred težavno odločitvijo: izbrati so morali najlepši pirh. FOTOGRAFIJE: Dejan Javornik
30. NAGRADNI NATEČAJ je pod streho.
»Skozi sito zgodovine je resda marsikaj ušlo, nekaj se je pa le obdržalo, in to je velika noč!« so bile besede našega slovitega etnologa Janeza Bogataja. Tudi tokrat je bil na čelu ocenjevalne komisije. Gre za tradicijo, od katere na Slovenskih novicah ne odstopamo. Bogataj je bil na čelu te komisije že na prvem uradnem natečaju, pisalo se je leto 1993.
Hodil je od enega do drugega prispelega pirha in podal strokovno oceno. Na koncu obhoda je glasno sklenil: »Pa saj to so same umetnije!«
Še posebno so ga vznemirjali tisti pirhi, ki so sodelovali v kategoriji sodobna ustvarjalnost in so se potegovali za zmagoviti bon Zlatarne Celje v vrednosti 100 evrov. Zanimivo: Zlatarna Celje je nagrajevala že na premiernem natečaju. V ožji izbor so se po tehtnem premisleku uvrstili Rozalija Smej iz Odrancev, in sicer s tremi pirhi, ki so bili odeti v pleteno oblačilo iz šibja, Joža Jamšek, Zoja Šporn z Blejske Dobrave, ki je iz pirha na pohvalen in avtentičen način upodobila Melanio Trump, in to s klobučkom, stanovalci ljubljanskega DSO Fužine pa so izdelali velikanski pirh, ki je v oči padel tudi zaradi nadvse domiselne tehnike oblanja, značilne dekoracije ljubljanskih cvetnonedeljskih butaric. Potem pa je padla še tista najtežja odločitev: Prva nagrada v kategoriji sodobna umetnost gre v roke …«
Kvartet modernistično in tehnološko najlepše dovršenih pirhov je izdelala Joža Jamšek.
Stanovalci DSO Fužine so očarali z velikim pirhom, izdelanim z materialom, iz katerega so tudi butarice.
Zmagovalci treh kategorij
Otroška:
Petra Ocvirk, Spodnji Ivanjci
Kulturna dediščina:
Jakobina Pahor Pugelj, Metlika
Sodobna umetnost:
Joža Jamšek, Sava
V litijski občini na desnem bregu Save leži vasica Renke. Kraj ima vsega skupaj osem naseljenih hiš. V eni izmed teh živi tokratna zmagovalka Joža Jamšek. Do prve nagrade, kot je povzel tudi Bogataj, je prišla z vrhunsko modernistično izvedbo štirih pirhov, ki so še kako spominjali tudi na dela pokojnega prekmurskega grafika Štefana Galiča. Gre za umetnika, ki je do popolnosti razvil barvni lesorez. Ali je našo bralko res tako navdihnil prav Galičev umetniški izraz, je težko reči, vsekakor pa ji je uspelo izdelati kvartet modernističnih in tehnološko dovršenih pirhov. »Še posebno mi je všeč, da dobimo vsako leto nekaj zelo inovativnih izdelkov, ki so lahko tehnološko in likovno zelo dobri, lahko pa tudi slabi, kar je čisto normalno. A nekaj je treba vedeti: še najslabši pirhi nosijo v sebi dovolj pozitivnih sestavin, ki dajo posamezniku misliti, ki ga navdajajo z občutkom za tradicijo. Zame je bistveno, da dediščina naših prednikov navdihuje tudi današnje ljudi ter da je v času potrošništva še vedno dovolj takšnih, ki raje ustvarjajo ter kljubujejo temu, da bi odšli v trgovino po že izdelan praznik. To bi bilo namreč zelo slabo,« je poudaril Bogataj.
Zame je bistveno, da je v času potrošništva še vedno dovolj takšnih, ki raje ustvarjajo ter kljubujejo temu, da bi odšli v trgovino po že izdelan praznik.
Iz množice pirhov je izpostavil še dva: praskanko Jakobine Pahor Pugelj iz Metlike, ki je izdelala najpopolnejši pirh v kategoriji kulturna dediščina, najbolj otroškega in prvinskega pa je poslala Petra Ocvirk iz Negove. Z njim je komisijo očarala v kategoriji otroških pirhov.
Praskanke so slavile v kategoriji kulturna dediščina.
Zmagoviti pirh v otroški kategoriji je dokazal, da je otroška domišljija še vedno brezmejna.
Orali ledino
Akademik Janez Bogataj je sklenil s spominskim skokom v leto 1993: »Takšnega natečaja za najlepše pirhe prej ni bilo. Spomnim se, da niti nismo povsem natančno vedeli, v kaj se podajamo, zato smo imeli spočetka v mislih samo eno kategorijo. Potem pa je prišlo ogromno modernistično narejenih pirhov, kot tudi tradicionalnih, predvsem pa je prišlo, tako kot letos, tudi veliko kakovostno narejenih. Prav zato smo v zadnjem hipu spremenili in vpeljali dve ločeni kategoriji.«
Izvedeli smo, kako pomemben je (bil) ta natečaj tudi za zavedanje o lastni kulturni dediščini. »Ker je prišlo po drugi vojni do velikih družbenih sprememb, je na tem področju nastalo precejšnje mrtvilo. Slovenske novice so zato s tem natečajem orale resnično pomembno ledino, ki je bila izvrstna priložnost za stroko. Natečaj, ki ga vsako leto organizirajo Slovenske novice, ima zato še danes ne samo reprezentativni, pač pa tudi izobraževalni značaj.«
Pa še to: zaradi tega natečaja, kot nam je zaupal Bogataj, so se spet obudili tradicionalni načini okraševanja; postal je tudi odskočna deska, da imamo danes po Sloveniji že celo serijo podobnih tekmovanj za najlepše pirhe.
