Avtomobili niso pametni telefoni na kolesih

Koncern Volkswagen ima celo vrsto znamk, seveda pa je največje, verjetno tudi najpomembnejše ime prav matični VW, ki je ob vsem, kar se mu je dogajalo v polpretekli zgodovini, največji evropski množični avtomobilski proizvajalec. Vodi ga Thomas Schäfer, ki se je nedavno na okrogli mizi s slovenskimi novinarji skupaj s tehničnim direktorjem Kaiem Grünitzem dotaknil najrazličnejših področij. Tu je nekaj njegovih razmišljanj.

O kitajskih tekmecih in novicah, da jih prihaja vse več, je dejal, da je o tem veliko govora. Vedno smo vedeli, da bodo kitajski proizvajalci hoteli priti v Evropo, ki je dobičkonosen trg, pravi in še, da na Kitajskem že tri leta poteka cenovna vojna. Torej morajo, da bi zaslužili, izvažati drugam. »Dejstvo je, da je treba ostati dobičkonosen in konkurenčen. V tej konkurenci se moramo bolje braniti, in to počnemo. Početi moramo prave stvari, imeti pravi dizajn, pravo tehniko in znižati stroške. Imamo stroškovno zelo ugodno proizvodnjo po svetu, posebno v vzhodni in južni Evropi, v Nemčiji imamo višje stroške, a gledano vse skupaj je kombinacija dobra.«

O vračanju tipk

Dve stvari sta, o katerih se pač ne morem pogajati. Prva so gumbi oziroma stikala, druga pa kljuke na vratih. S tem se ne gre igračkati, lahko jih naredite, da so videti dobro, ampak ne delajte jih čudnih. V zadnjih desetih letih se je šlo v smer, da bi avtomobili morali biti pametni telefoni na kolesih. Pa niso. So avtomobili. In nekaterih funkcij se ne sme skrivati v menije. Ko sem se še precej nazaj, preden smo se kar koli odločili, na nekem medijskem srečanju pošalil, da bi morali na volan vrniti gumbe, je to takoj postalo viralno, imelo je res velik odmev, je dejal.

Na vprašanje, kdaj bo nared baterija s trdnim elektrolitom, je dejal, da bodo baterije s trdnim elektrolitom pomenile velik korak naprej, a bodo zaradi stroškovnega vidika primerne predvsem za višji cenovni razred avtomobilov. Področje baterij se razvija zelo hitro in ponudili bomo tudi nekatere druge kemijske sestave, ki bodo bolj dostopne, je povedal.

V Evropi imamo odlično industrijo, ne le avtomobilske, a še posebej dobro avtomobilsko, in to je vredno ohraniti. Trenutno vidimo, da če ima Kitajska odličen načrt, celo če imajo ZDA neki načrt, gremo v Evropi pač sem in tja. Se spreminjamo? Da, ne? Kakšen je časovni okvir za spremembe? Birokracija, s katero se moramo ukvarjati, je osupljiva. To nam vedno bolj otežuje delovanje v tem okolju. Hkrati pa moramo, ko na trg pridejo novi udeleženci, vsi biti obravnavani po enakih pravilih. Ko smo pred 40 leti šli na Kitajsko, smo morali tam vlagati, postaviti lokalno proizvodnjo, delovati z lokalnimi podjetji v mešanih družbah. Konkurenca od drugod je dobra za Evropo, a bi morali tu tudi vlagati, v proizvodnjo, v dobavne verige, ne pa vsega pripeljati iz Kitajske. V Sloveniji imamo odlično dobavno bazo in to bi moralo ostati tako, stroškovno optimalno, da bi se Slovenija osredotočila na stroške in jih ne bi preveč povečevala. V marsikateri vzhodnoevropski državi smo opazili hitro rast stroškov dela, nekaj ​​držav je šlo v napačno smer. Španija in Portugalska, denimo, sta ohranjali primerne, niso preveč naraščali. Zagotovo bomo pri vas še naprej iskali pomoč. Zato nadaljujte tako, imejte stroške pod nadzorom.