Beli okrasni kamen je postal v zadnjih letih zelo priljubljen pri urejanju okolice hiš. Prostor hitro postane urejen, lepo se poda k zelenju in različnim slogom fasad, hkrati pa ne zahteva toliko vzdrževanja kot trata. Priljubljenost belega kamna izhaja predvsem iz njegovega videza. Lepo se ujema z rastlinami, okrasnimi travami, lonci in sodobnimi fasadami. Uporablja se za vrtne poti, okrasne površine, tudi za prostor okoli rastlin, saj daje videz urejenosti, in to vse leto.
Kljub temu pa videz ne sme biti edino merilo, še posebno kadar kamenčke polagamo ob hiši. Pred nasutjem je precej bolj pomembno kot o videzu razmišljati tudi o potencialni vodi oz. njenem odvajanju. Slednje je namreč zelo pomemben del zaščite hiše pred vlago. Voda mora s strehe in žlebov odtekati stran od objekta, pri urejanju okolice pa je treba upoštevati tudi naklon terena, podlago in smer odtekanja.
Lepo se ujemajo z rastlinami, okrasnimi travami, lonci in sodobnimi fasadami.
Uporablja se za vrtne poti, okrasne površine, tudi za prostor okoli rastlin, saj daje videz urejenosti, in to vse leto. FOTO: Kanok Sulaiman/Getty Images
Kaj je pod kamnom
Težave lahko nastanejo, če kamen nasujemo tik ob fasado, in to brez ustrezne priprave. Nevarnost se ne skriva v samih kamenčkih, ampak v tem, kako se bo voda po njihovi namestitvi zadrževala ali odtekala. Ena bolj pogostih napak je, da kamen preprosto nasujemo vse do stene hiše, ne da bi preverili višino nove površine, stanje hidroizolacije in urejenost odvodnjavanja. Če se s tem dvigne še teren ob hiši ali pa je površina narejena tako, da voda teče proti objektu, se lahko začne zadrževati ob zidu. Dolgotrajna izpostavljenost vlagi lahko povzroči precejšnje težave na objektu. Ključno je torej, kaj je pod kamnom in ali je urejen primeren sistem odvajanja vode. Pred ureditvijo je tako smiselno preveriti naklon terena, obstoječo drenažo in mesta, kjer se po močnejšem deževju zadržuje voda.
V vrečah
Beli okrasni kamenčki, ki jih pogosto vidimo ob hišah, na vrtovih in grobovih, so največkrat izdelani iz marmorja. Med najbolj razširjenimi je beli marmor bianco carrara iz italijanske Toskane.
V Sloveniji ga prodajajo številni trgovci z gradbenim in vrtnim materialom. Cena se običajno giblje okoli pol evra za kilogram, prodajajo pa jih v večjih količinah.
Največji trgovci jih prodajajo v 25-kilogramskih vrečah (9–10 evrov). Toda pri večjih površinah se te nikakor ne izplačajo, zato nekateri ponujajo celo 1000-kilogramski paket belega carrarskega marmorja, in sicer za približno 370 evrov.
Pustiti nekaj prostora med kamnom in fasado samo po sebi ne bo rešilo težav z vlago. Rešitev je odvisna predvsem od konstrukcije hiše, hidroizolacije, višine terena in sistema odvodnjavanja. Ključno pa je, da je teren, kot rečeno, pravilno urejen in da voda odteka stran od objekta. Pred začetkom del je dobro okolico opazovati tudi med močnejšim dežjem. Takrat se hitro pokaže, kje nastajajo luže in kje ob hiši zastaja voda. Če na predelu, kjer načrtujemo beli kamen, že zdaj zastaja vode, kamenčki vzroka težave ne bodo odpravili, ampak ga bodo samo zakrili.
Pred nasutjem mora biti teren pravilno urejen, voda pa mora odtekati stran od objekta.
Kjer voda zastaja, kamenčki ne bodo odpravili težav. FOTO: Jure Eržen
