Bodičasti lepotec, ki izstopa zaradi svojega videza

Nižinskega progastega tenreka (Hemicentetes semispinosus) najdemo na Madagaskarju v tropskih nižinskih deževnih gozdovih. Bodičasta žival izstopa po svojem nenavadnem videzu. Ima precej dolg, črn nos, črna barva na hrbtu pa se prepleta z rumenimi linijami. Izrazito rumen je tudi venec bodic okoli glave, ki deluje kot nekakšna levja griva: ta izstopajoči okras je namenjen obrambi pred plenilci.

Tenreki so samotarji. Nižinski progasti tenrek je edini iz družine tenrekov, ki živi v skupinah. Živijo v družinskih enotah, ki jih sestavlja do 20 živali. Lovijo sami ali v skupinah. Najljubša hrana nižinskega progastega tenreka so majhni žužkojedi sesalci.

Gibljejo se po kopnem, najdemo pa jih tudi v plitvih vodah ali zakopane pod zemljo.

V hladnem delu leta, ki je na Madagaskarju med majem in oktobrom, ohranjajo toploto tako, da znižajo telesno temperaturo na temperaturo zraka, pri tem pa ostanejo aktivni. Če so temperature prenizke, otrpnejo in v tej obliki počakajo na toplejše razmere. Ko nastopi pomlad, tenreki znova oživijo. Samčki se zapletajo v boje, da bi pritegnili samice, ki so pripravljene na parjenje. Samica je breja od 55 do 63 dni, skoti pa od dva do 11 mladičev. Samice te vrste dosežejo reproduktivno zrelost že pri 25 dneh, torej se lahko začnejo pariti v sezoni, v kateri so bile rojene.

Živijo v skupinah do 20 osebkov. FOTO: Reptiles4all/Getty Images

Gnezdišča nižinskih tenrekov so blizu vode, v rovih. Prepoznamo jih po kupih listja pred vhodom, ki pravzaprav predstavljajo njegovo stranišče. Tenreki rove, v katerih živijo, skopljejo tako, da se člani iste skupine lahko med seboj obiskujejo. Nižinski progasti tenrek je edini sesalec, ki izvaja stridulacijo – gre za postopek, pri katerem žival drgne skupaj dele svojega telesa, da odda zvok. Na ta način tenreki te vrste komunicirajo med seboj. Nižinskega progastega tenreka ogroža izginjanje okolja, v katerem živi.